V Nemčiji se je pred višjim sodiščem znašel zanimiv primer. Osnovni spor je bil pravzaprav precej preprost. Šlo je za najemniški spor glede poslovnega prostora. Tožnik od toženca zahteval najemnino in nadomestilo za uporabo poslovnih prostorov, ki jih je od tožnika najel njegov pokojni oče.
Sodnik je na ustni obravnavi predstavil dejstva in pravo ter predlagal sporazumno rešitev spora. Eden od dveh pravnih zastopnikov tožnika je nato pripomnil, da meni, da sta obrazložitev in predlog sodišča “sentimentalna”. Sodnik je nato pojasnil, da njegovi premisleki temeljijo na “krščanskem pogledu na človeštvo”. Najemodajalec je zato zahteval njegovo izločitev zaradi domnevne pristranskosti.
Višje deželno sodišče v Frankfurtu je nato odločilo, da to ni razlog za izločitev sodnika, ker ni kazalo, da bi sodnik odločal po verskih merilih namesto po pravu. Pravzaprav je reklo, da nemška ustava temelji na krščanskih vrednotah, saj “krščansko razumevanje človeštva predstavlja pomembno intelektualno in zgodovinsko ozadje za Ustavo in je ključno za razumevanje zagotavljanja človekovega dostojanstva in temeljnih pravic.”
Zoper to odločitev ni pritožbe.
V Nemčiji torej ni dvoma. Sodnik lahko in celo mora imeti krščanski pogled na svet, saj nemška ustava temelji na krščanskih vrednotah in je to logično. Slovenska ustava ni bistveno drugačna od nemške, saj obe temeljita na demokraciji, pravni državi, človekovih pravicah, delitvi oblasti in varovanju človekovega dostojanstva. A si je v Sloveniji težko predstavljati, da bi sodnik javno dejal, da ga pri razumevanju človekovega dostojanstva navdihuje tudi krščanski pogled na človeka, ne da bi se takoj sprožil val očitkov o ideološkosti, pristranskosti ali celo neprimernosti za opravljanje funkcije.
V slovenskem prostoru je javno izražena, aktivna vera še vedno pogosto razumljena kot breme, ne kot legitimna osebna drža. Od ljudi na visokih položajih se pričakuje nekakšna navidezna nazorska nevtralnost, ki pa v praksi pogosto pomeni predvsem to, da naj svoje versko prepričanje zamolčijo. Kdor vero živi javno, zlasti če gre za kristjana, hitro tvega oznako, da je ideološki, pristranski ali neprimeren za odločanje o občutljivih družbenih vprašanjih.
Premalo se zavedamo, da danes splošno sprejete vrednote o človekovih pravicah, dostojanstvu vsakega človeka, enakosti pred zakonom, skrbi za šibke in omejitvi samovolje oblasti niso nastale same od sebe. Oblikoval jih je večstoletni krščanski etos, ki je v središče postavil človeka kot osebo z nedotakljivim dostojanstvom.
3 odzivi na “Ali je sodnik, ki svoje sodbe utemeljuje na krščanskem pogledu na človeka, lahko nepristranski?”
Gotovo bi se pri nas našlo večinsko razumevanje, da bi taka obrazložitev sodnika pomenila “ideološko pristranskost”. To je zato, ker so v glavah še vedno dediči ideologije, ki je zase trdila, da je nekaj novega…… Če bi uporabil besedo “civilizacijske” norme bi v Evropi to pomenilo isto, kot “krščansko”. Evropa je produkt krščanstva, krščanskega etosa, krščanske filozofije in socialnega nauka. Tisti, ki misli, da je npr. Marx pisal svoje domislice izven evropskega kulturnega okolja, se hudo moti. Operiral je s krščanskimi pojmi : pravična razdelitev dobrin… delavec zasluži svoje plačilo…. itd. Gre za isto, če rečemo “pred našim štetjem” ali “pred Kristusom”. Oboje pove isto.
Vsa naša zakonodaja, ves naš socialni nauk sloni na krščanskem izročilu in na staro zavezni mitologiji. Dekalog, naglavni grehi , ki jih vsi, tudi ateisti, priznavamo ( lenoba, lakomnost, požrešnost, zavist…), prepoved bigamije, sklepanje zakonske zveze ( četudi je obred prevzela država, je zadeva v bistvu še vedno ista) in tako dalje. Na grob postavimo križ, pokojnemu prižgemo svečko ( pomeni, večna luč naj mu sveti), kar počenjajo množično tudi popolni ateisti.
Tudi ideološko nasilje je , hočemo ali ne, krščansko. “Izumili” so ga tisti, ki so iz krščanskega nauka naredili ideologijo, ki smo jo imenovali klerikalizem in razne protestantske ločine ( samo za ilustracijo: Kalvin je uvedel versko policijo, nekakšno Securitate…) In odgovor je bil prav tako spervertirano krščanski.
Samo popolni ignorant ne ve kje so korenine naše civilizacije. To je fakt, naj bo to komu všeč ali ne. Ne igra vloge, nič ne spremeni. Je pa res, da se, tako se vidi, ta naša civilizacija v pospešenem tempu poslavlja. Evropa postaja muzej na prostem, muzej neke krščanske civilizacije, ki je naredila toliko čudovitih stvari in potem samomor.
Dober prikaz, ki potrjuje, da EVROPSKA kultura in pravo – dejansko koreninita v Krščanstvu.
Komunisti so se obrnili stran od Krščanstva, ker za njih ubiti nasprotnika, celo po končani vojni, ni bil greh.
Jugoslovansko Revolucionarno pravo, ni temeljilo na Krščanstvu – zato imamo veliko pobitih ljudi izpred 81 let – še dandanašnji brez mrliških listov in pravice celo do groba..
Trta,
Tudi komunisti so del naše civilizacije. Niso marsovci. In njihovo pravo je bilo toliko krščansko, kot je večina eu prava. Takrat je npr. bila homoseksualnost kaznivo dejanje. Sprememba spola nemogoča, posvojitve.v družine istospolnih popolnoma nemogoče.., istospolnih porok ni bilo, ravno tako se ni smelo krasti, lagati, prešuštvovati, v razvezi se je ugotavljala krivda…. itd. Komunistom ni na kraj pameti prišla evtanazija…. skratka, bili so zelo konservativni. Sodnih zaostankov ni bilo, čakalnih vrst v zdravstvu tudi ne…..
Kaj še hočete?!
Komentirajo lahko naročniki