Evropska komisija je v najnovejšem poročilu o Sloveniji ocenila stanje javnih financ, gospodarstva, energetike, trga dela in javne uprave.
Dokument prinaša precej uravnoteženo sliko: Slovenija po mnenju Bruslja na več področjih napreduje hitreje od evropskega povprečja, hkrati pa jo pestijo nekatere kronične težave, ki jih politika že leta ne uspe odpraviti.
Kaj je Bruselj pri Sloveniji pohvalil?
1. Javni dolg se zmanjšuje
Čeprav se proračunski primanjkljaj povečuje, Evropska komisija ugotavlja, da se delež javnega dolga zmanjšuje. Ta je s 66,4 odstotka BDP leta 2024 padel na 65,7 odstotka leta 2025, v letu 2026 pa naj bi se po napovedih Bruslja dodatno znižal na 64,9 odstotka BDP.
To pomeni, da Slovenija za zdaj ne spada med najbolj problematične članice EU glede zadolženosti države.
2. Uspešno črpanje evropskega denarja
Komisija ugotavlja, da Slovenija programe kohezijske politike izvaja hitreje od povprečja Evropske unije. Izbira projektov in izplačila sredstev potekajo nadpovprečno učinkovito.
Gre za eno redkih področij, kjer Bruselj Slovenijo izrecno postavlja med uspešnejše članice.
3. Kakovost raziskav ostaja dobra
Slovenija po oceni Komisije še naprej dosega nadpovprečne rezultate pri sodelovanju med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Število skupnih znanstvenih objav podjetij in raziskovalcev ostaja nekoliko nad evropskim povprečjem.
To kaže, da država premore kakovostno znanje in raziskovalni potencial.
4. Reformni koraki so narejeni, a finančni ukrepi ne zadoščajo
Bruselj pozitivno ocenjuje več reform, izvedenih v zadnjih letih v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Med njimi izpostavlja prenovo sistema raziskovalne in inovacijske politike ter uveljavitev prenove plačnega sistema v javnem sektorju iz januarja 2025.
Vendar pa Evropska komisija ob tem opozarja, da višje plače same po sebi ne bodo rešile akutnega pomanjkanja kadra v zdravstvu, šolstvu in oskrbi. Bruselj zato Sloveniji izrecno sporoča, da mora nujno izboljšati tudi druge delovne pogoje, ki niso povezani s plačilom – kot so preobremenjenost z delom, zahtevni urniki in ugled teh poklicev.
5. Slovenija ostaja država z visoko stopnjo investicij
Komisija ugotavlja, da so javne naložbe v Sloveniji še vedno na zelo visoki ravni. Velik del investicij je usmerjen v železniško infrastrukturo, energetsko omrežje, digitalizacijo in zeleni prehod.
To po mnenju Bruslja dolgoročno podpira gospodarsko rast.
Kaj pa Bruselj Sloveniji najbolj očita?
1. Prevelika poraba države
Komisija opozarja, da država porablja hitreje, kot je bilo dogovorjeno, in da bo primanjkljaj letos presegel kritično mejo 3 % BDP. Vendar Bruselj ob tem priznava, da gre presežek v celoti na račun povečanih izdatkov za obrambo.
Ker je bila za Slovenijo aktivirana posebna odstopna klavzula, Komisija postopka zaradi čezmernega primanjkljaja v tej fazi še ni sprožila. Kljub temu ostaja resno opozorilo: če odhajajoča vlada ne bo sprejela varčevalnih ukrepov, nas jeseni ta postopek še vedno lahko doleti.
2. Davčni sistem je preveč odvisen od obdavčitve dela
Več kot polovica vseh davčnih prihodkov v Sloveniji prihaja iz obdavčitve dela. Komisija opozarja, da je to dolgoročno problematično zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja delovne sile.
Bruselj že več let ponavlja priporočilo, naj Slovenija več prihodkov zbere z obdavčitvijo premoženja, predvsem nepremičnin.
3. Birokracija ostaja velika ovira
Kar 67 odstotkov podjetij po podatkih, ki jih navaja Komisija, meni, da zapleteni upravni postopki omejujejo njihovo poslovanje. Bruselj posebej izpostavlja dolgotrajno pridobivanje gradbenih in okoljskih dovoljenj, preveč fizičnega urejanja postopkov ter slabo povezanost digitalnih evidenc.
Poenostavitev birokracije je eno glavnih priporočil Sloveniji.
Poleg tega so slovenska podjetja po oceni Komisije preveč odvisna od bank, saj je trg tveganega in zasebnega kapitala izjemno nerazvit.
4. Primanjkuje delavcev in znanj
Naročniška vsebina
5. Slovenija zaostaja pri zelenem prehodu
Čeprav se država predstavlja kot zelena in trajnostna, Bruselj opozarja na vrsto težav.
Slovenija še vedno močno sloni na fosilnih gorivih, postopki za postavitev vetrnih elektrarn trajajo predolgo, sončna energija se širi počasneje kot v preteklih letih, trajnostni promet pa zaostaja za evropskim povprečjem.
Poleg tega Komisija ocenjuje, da država še vedno prepočasi izvaja protipoplavne in druge ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam.
Glavno sporočilo Bruslja
Če bi poročilo strnili v en stavek, bi se glasilo: Slovenija ima zdrave temelje, a prepočasi odpravlja strukturne težave.
Evropska komisija državo vidi kot relativno uspešno članico z dobro razvitimi javnimi storitvami, visoko ravnjo investicij in solidnim raziskovalnim potencialom. Po drugi strani pa opozarja, da birokracija, pomanjkanje delovne sile, počasne reforme, previsoka javna poraba in zaostajanje pri energetskem prehodu vse bolj omejujejo njen razvojni potencial.
Komentirajo lahko naročniki