Medtem ko več reprezentativnih sindikalnih central poskuša ustaviti uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) in državljane poziva k referendumu, se iz sindikalnih vrst sliši tudi povsem drugačen glas. Milan Mesarič, predsednik Sindikatov Podravja, zakon odločno podpira in opozarja, da vsi sindikati še zdaleč niso enotnega mnenja.
Mesarič opozarja, da z zakonom vsi pridobijo, tako delavci kot upokojenci, ravnanje reprezentativnih sindikalnih central pa označuje za škodljivo, za svoj sindikat pa pravi, da se »z vsem srcem in znanjem« borijo za pravice delavcev.
ZIURS, ki je bolje znana pod imenom interventni zakon, je državni zbor sprejel 11. maja. Zakon uvaja nižanje davkov za vse sloje prebivalstva za okoli 900 milijonov evrov letno na račun državnega proračuna.
Proti zakonu so nato nastopile večje sindikalne centrale, med njimi ZSSS, KSS Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Njihovi predstavniki svarijo predvsem pred posledicami, ki jih po njihovo davčne razbremenitve prinašajo: proračunska luknja, manj denarja v pokojninski blagajni ter za dolgotrajno oskrbo, po njihovo bo prišlo do privatizacije zdravstva ter posege v socialno državo.
Sindikalne centrale so že maja zbrale več kot 47.000 podpisov pod pobudo za referendum. Državni zbor je nato presodil, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni dopusten, toda ustavno sodišče je ta sklep razveljavilo. Zdaj je pot za referendum odprta: 35-dnevni rok za zbiranje najmanj 40.000 overjenih podpisov se bo začel 1. septembra. Če jih bo dovolj, bo moral državni zbor referendum razpisati.
Toda prav v trenutku, ko del sindikalnega gibanja pripravlja novo referendumsko mobilizacijo, Mesarič opozarja, da oznaka »sindikati so proti« ne pove celotne zgodbe.
»Nismo vsi sindikati enaki«
Mesarič je že maja v imenu Sindikatov Podravja objavil ostro odprto pismo, v katerem je zapisal, da predsednik in celotno predsedstvo njihovega sindikata »odločno podpiramo interventni zakon«.
Še ostrejši so bili do reprezentativnih sindikalnih central, ki so začele zbirati podpise za referendum. »Obenem javno nasprotujemo škodljivemu ravnanju reprezentativnih sindikalnih central, ki grozijo z referendumom in zbiranjem podpisov. Njihov cilj je zrušiti zakon, ki je dober in pozitivno naravnan za skupno dobro ter razvoj naše države.«
Sindikati Podravja v pismu očitajo reprezentativnim sindikatom ravnanje ob vprašanjih davčne razbremenitve plač, odpovedi splošne kolektivne pogodbe leta 2005 ter v času stavke v Cometu leta 2004. Kritični so tudi do njihovega delovanja v Ekonomsko-socialnem svetu. Sindikat zatrjuje, da se Sindikati Podravja »z vsem srcem in znanjem« borijo za pravice delavcev, in ocenjuje, da bi rušenje interventnega zakona delavcem in drugim državljanom prej škodovalo kot koristilo.
Mesarič se je pojavil tudi v videu na omrežju X, kjer v videu Katje Kokot, poslanke Resnice, ponovi razloge sindikata za podporo zakonu. “Podpiramo interventni zakon, zato ker vsem nam nekaj prinaša,” pravi Mesarič. “Zakon nikomur nič ne jemlje. In ni res, kar govorijo drugi sindikati, sploh Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, da je ta zakon razdiralen in da ni pošten.”
Naivnim državljanom, ki po njegovem mnenju nasedajo besedam velikih sindikalnih central ali celo podpisujejo njihove pobude pravi, da naj jih bo sram. “Začnite razmišljati s svojo glavo,” pravi Mesarič in dodaja: “Preberite vsaj pavšalno ta zakon in se sami prepričajte, kaj ta zakon komu jemlje. Nič ne jemlje, samo daje.”
🎯 Niso vsi sindikati isti. Daleč od tega.
Nekateri znajo tudi povedati po resnici. Tudi na glas o tem,zakaj je interventni zakon dober.
Dobro si poglejte tole…in pričnite uporabljati svojo glavo 💪
G.Milan Mesarič, Sindikati Podravja 🎯Odprto pismo: https://t.co/ktaF6dghoz… pic.twitter.com/XT68WLIw4F
— Katja Kokot (@KokotKatja) August 4, 2026
Kdo so Sindikati Podravja?
Sindikati Podravja so bili v preteklosti znani kot Sindikat KNSS Neodvisnost – Mariborske regije, sedanje ime pa so po lastnih navedbah prevzeli ob vstopu v Konfederacijo slovenskih sindikatov leta 2015. Sindikalno organizacijo že skoraj tri desetletja vodi Milan Mesarič. Predsednik sindikata je postal leta 1994 v Impolu, sindikat pa na svoji spletni strani navaja, da je doslej vodil deset stavk. Med najbolj odmevnimi izpostavljajo stavko v družbi Comet leta 2004, ki je trajala mesec dni.
Preverite sami: koliko bi z interventnim zakonom ostalo v vašem žepu?
Razprava o interventnem zakonu je polna političnih in sindikalnih ocen, precej bolj oprijemljivo vprašanje za posameznika pa je: kaj zakon konkretno pomeni zame in za moj družinski proračun?
Na spletu je že na voljo informativni ZIURS-kalkulator, s katerim lahko posameznik vnese svoje podatke in preveri ocenjeni učinek posameznih ukrepov. Kalkulator med drugim omogoča izračun prihranka zaradi predvidene nižje stopnje DDV pri osnovnih živilih in energentih, ločeni izračuni pa so na voljo tudi za plačo, oddajanje nepremičnin in normirane samostojne podjetnike.
Tako se lahko državljani pred podpisovanjem zahteve za referendum oziroma pred morebitnim glasovanjem namesto zgolj na politična gesla oprejo tudi na številke – in preverijo, koliko bi jim posamezni ukrepi interventnega zakona dejansko prinesli oziroma kako bi spremenili njihov finančni položaj.
Komentirajo lahko naročniki