Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar zagotavlja, da novih davčnih obremenitev ne bo. To je dobra novica za zaposlene in podjetnike. Če bodo napovedane razbremenitve zaživele, pa bo treba uskladiti proračunske prihodke in izdatke. Nekaj lahko prinese gospodarska rast, najprej pa bi morala država pregledati svojo porabo.
V okviru Strateškega sveta za gospodarstvo so avgusta obravnavali predloge za splošno olajšavo med 7.000 in 8.000 evri, desetodstotno prvo dohodninsko stopnjo in znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 oziroma 17 odstotkov. Gre za precejšnje razbremenitve, zato poglejmo, kje bi lahko pobrali več – od resnejših možnosti do nekoliko nenavadnih zgledov iz tujine.
Obdavčitev praznih stanovanj
Obdavčitev dolgotrajno praznih stanovanj bi lahko lastnike spodbudila, da jih oddajo ali prodajo. V Vancouvru tak davek poznajo že od leta 2017; za leto 2025 znaša tri odstotke ocenjene vrednosti nepremičnine.
Tudi pri nas se je zamisel pojavila. V predlogu nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2035 je bila predvidena preučitev dajatve na prazna stanovanja, predvsem na območjih, kjer stanovanj primanjkuje. Šlo je za usmeritev za nadaljnjo obravnavo, brez določene davčne stopnje ali konkretnih pravil.
Pred morebitno uvedbo bi bilo treba jasno določiti, koliko časa mora biti stanovanje prazno, da postane obdavčeno, in kako se dokazuje, da je res prazno. Potrebne bi bile tudi izjeme za obnove, zapuščinske postopke in morebitne druge upravičene primere. Hkrati bi morali lastnikom zagotoviti učinkovitejše pravno varstvo, ko najemniki ne plačujejo. Brez tega bi marsikdo raje plačal davek, kot da bi tvegal dolgotrajne sodne spore z neplačniki.
Parcela, na kateri nihče ne gradi
Sorodna možnost je višja obremenitev komunalno opremljenih zazidljivih zemljišč, ki leta ostajajo prazna. To bi lastnike spodbudilo h gradnji ali prodaji.
Slovenija že pozna NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, zakonodaja pa predvideva tudi takso na neizkoriščena stavbna zemljišča. Najprej bi bilo treba preveriti, kako dosledno občine te obstoječe instrumente sploh uporabljajo. Ker NUSZ pripada občinam, višji prilivi iz tega naslova ne bi pokrivali izpada državnih davkov.
Pogoj pri uvedbi take dajatve mora biti, da je gradnja dejansko mogoča. Lastnika, ki čaka na občinsko infrastrukturo ali nerazumno dolgo na dovoljenje, ne bi smeli dodatno obremeniti.
Luksuz s tujimi tablicami
Davek na luksuz smo že preizkusili. Druga Janševa vlada je leta 2012 z ZUJF-om uvedla dodatni davek na motorna vozila. Pri avtomobilih se je začel pri prostornini 2.500 kubičnih centimetrov in 8-odstotni stopnji, pri štirih litrih in več pa dosegel 16 odstotkov. Plačeval se je poleg običajnega davka na motorna vozila (DMV).
Prostornina motorja je bila nerodno merilo luksuza. Davek je lahko zajel cenejši rabljeni avtomobil, precej dražjega z manjšim motorjem pa izpustil. Precej kupcev je vozila registriralo v tujini, na primer na Slovaškem.
Tretja Janševa vlada je dodatni davek odpravila z letom 2021 ob širši prenovi DMV. Trgovci so nato poročali o povečanem povpraševanju. Eden od njih je za Žurnal24 dejal, da je prišlo do petkratnega povečanja prodaje avtomobilov nad 80.000 evrov.
Nova obdavčitev luksuza bi potrebovala jasen vrednostni prag in presojo možnosti izogibanja. Visoka davčna stopnja državi bolj malo pomaga, če se nakup preseli čez mejo.
Račun za velike platforme
Slovenija je digitalni davek napovedovala že za leto 2020. Francija ga je uvedla leta 2019 in s tremi odstotki obdavčuje določene prihodke velikih digitalnih podjetij, med drugim od oglaševanja in spletnega posredovanja.
Slovenska različica bi lahko obdavčila tisti del prihodkov platform, ki ga ustvarijo z oglaševanjem, posredovanjem ali drugimi storitvami, namenjenimi uporabnikom v Sloveniji. Pred uvedbo bi morali oceniti izplen in preveriti, koliko bremena bi platforme z višjimi provizijami ter cenami oglasov prenesle na slovenska podjetja in potrošnike.
Položnica za psa
V Berlinu lastnik za prvega psa plača 120 evrov davka letno, za vsakega naslednjega pa 180. Veljajo tudi oprostitve, med drugim za pse vodnike slepih.
Pri nas je kmetijsko ministrstvo v začetku leta 2025 opustilo zamisel o občinskem prispevku za pse. Junija 2026 so amandmaji Resnice predvidevali možnost letnega prispevka do 20 evrov na psa ali mačko za financiranje nujne veterinarske pomoči. Amandmaji so bili nato umaknjeni.
Tak namenski prispevek bi torej financiral konkretno storitev. Lastnikom bi morali jasno povedati, kaj dobijo v zameno in katere veterinarske stroške bodo še vedno plačevali sami.
Komentirajo lahko naročniki