Janša iz govornice OZN: Selektivnost pri odzivanju na krize uničuje zaupanje

»Ljudem sveta ne dolgujemo čustvenih besed, temveč ustanovo, ki bo dovolj dosledna in daljnovidna, da bo vredna njihovega zaupanja.« S to mislijo je slovenski premier Janez Janša sklenil četrtkov govor pred Generalno skupščino OZN v New Yorku.

Njegovo osrednje sporočilo je bilo, da se Združeni narodi na svetovne krize odzivajo različno glede na politično pozornost, ki jo te pritegnejo. Prav ta selektivnost pa izkrivlja realno sliko, uničuje ustanove in zaupanje pri ljudeh. Zato predlaga preglednejše postopke in močnejša varovala glede selektivnosti

Na začetku govora je Janša spomnil na svoj nastop na istem govorniškem odru pred 14 leti, ko je pozval k učinkovitejšemu preprečevanju genocida in množičnih grozodejstev. Pobuda po njegovih besedah kljub začetni podpori ni bila uresničena. »Svet danes ni boljši. Slabši je,« je dejal.

“Če torej vsako civilno življenje šteje, zakaj se stopnja naše nujnosti od krize do krize tako razlikuje?”

“Združeni narodi so bili ustanovljeni na univerzalnih načelih: suverenosti, enakem dostojanstvu, vladavini prava, mirnem reševanju sporov in varstvu človekovih pravic. Toda načela izgubijo pomen, če jih uporabljamo selektivno,” je dejal ter spomnil na to, da OZN že desetletja namenja veliko pozornosti palestinskemu vprašanju. 

Spomnil je na številne resolucije Generalne skupščine ter razprave Varnostnega sveta in Sveta za človekove pravice. Ob tem je poudaril, da sta trpljenje palestinskih in izraelskih civilistov ter prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu pomembna. “Vsako civilno življenje šteje. Toda ali enako nujno ukrepamo, ko so žrtve drugje?” je vprašal zbrane in nato konkretno našteval: “Samo lani je bilo zaradi vere ubitih več kot 4800 kristjanov. Milijoni kristjanov po svetu trpijo zaradi diskriminacije in preganjanja. V Iranu je zločinski teokratski režim samo letos brutalno umoril več deset tisoč svojih državljanov. Po letu 1948 je več kot milijon Judov pobegnilo iz arabskih držav ali bilo iz njih izgnanih; številni med preganjanjem in nasiljem.”

Kot najizrazitejši primer neukrepanja Združenih narodov je navedel Nigerijo, kjer se skupnosti po njegovih besedah že več kot desetletje soočajo s poboji, ugrabitvami, uničevanjem vasi in verskih objektov ter množičnim razseljevanjem. “Ti organi pa so sprejeli eno samo resolucijo Varnostnega sveta. Ne 70, ne 17, temveč eno. Če torej vsako civilno življenje šteje, zakaj se stopnja naše nujnosti od krize do krize tako razlikuje?” je dejal Janša.

Po njegovem mnenju morajo Združeni narodi biti pripravljeni postavljati tudi težka vprašanja o tem, kako se o Palestini govori in za kaj se jo politično uporablja. “Stališče večine samo po sebi ne določa, kaj je prav. Pravico demokratične države in njenih prebivalcev, da se branijo pred terorizmom, moramo priznati in spoštovati tudi v dejanjih, ne le z besedami. Trpljenje civilistov je tragično in se moramo nanj odzvati. Nikoli pa ne more upravičiti terorizma ali uresničevanja političnih ciljev z nasiljem. Hkrati kritika vladne politike nikoli ne sme postati krinka za antisemitizem,” je dejal slovenski premier.

Slovenia’s Prime Minister Janez Janša on Palestine:

We must also be willing to ask difficult questions about how Palestine is discussed and used politically.

A majority position does not by itself determine what is right.

The right of a democratic state and its people to… pic.twitter.com/mFGYDPs0Kc

— Clash Report (@clashreport) September 25, 2026

Hkrati je vztrajal, da trpljenje civilistov zahteva odziv. Po njegovem bi morala mednarodno pozornost voditi obseg, trajanje in resnost trpljenja, ne pa politična zavezništva ali medijska odmevnost.

“Človekove pravice ne smejo biti odvisne od tega, ali je žrtve politično priročno braniti”

Janša je opozorilo o dvojnih merilih razširil na delovanje same OZN. Če organizacija ista načela v eni krizi uporablja strogo, v drugi pa jih spregleda, po njegovih besedah ne slabi le zaupanja vanje, ampak tudi mednarodno pravo. “Selektivnost ne izkrivlja le naše pozornosti. Sčasoma uničuje same ustanove. Združeni narodi ne morejo zagovarjati vladavine prava in hkrati molče opazovati, kako njihovi mandati, postopki in ustanove postajajo orodje politične priročnosti. Vladavina prava se nikoli ne sme skrčiti na vladanje s pomočjo prava. Zahteva nepristransko, dosledno in pregledno uporabo pravil.”

Kadar se v enem primeru na ista načela sklicujemo strogo, v drugem pa jih priročno spregledamo, po njegovih besedah mednarodnega prava ne krepimo, ampak ga praznimo.

Kot primer je izpostavil Iran. Usmrtitve političnih zapornikov, mladih intelektualcev in drugih nasprotnikov režima po njegovi oceni niso deležne dovolj odločnega odziva, enako pa velja za širše kršitve človekovih pravic. Opozoril je tudi na zlorabo vere za utrjevanje oblasti. »Človekove pravice ne smejo biti odvisne od tega, ali je žrtve politično priročno braniti,« je poudaril.

“Če lahko močna država s silo zasede ozemlje svoje sosede, je vsaka manjša država manj varna”

V drugem delu je Janša isto zahtevo po doslednosti povezal z Belorusijo in Ukrajino. Obsodil je belorusko represijo, samovoljna pridržanja in preganjanje opozicije ter zahteval brezpogojno izpustitev političnih zapornikov. Slovenija po njegovih besedah podpira demokratično preobrazbo Belorusije, utemeljeno na svobodnih volitvah in človekovih pravicah.

Do Rusije je bil nedvoumen. Njeno vojno proti Ukrajini je označil za agresijo in kršitev Ustanovne listine OZN. Po njegovi oceni je bil odziv sveta na zasedbo Krima leta 2014 prešibek in prepozen, kar je omogočilo nadaljnjo nekaznovanost pred obsežno invazijo leta 2022. “Rusko vodstvo se je odločilo za to vojno. Rusija je agresor. Ukrajina brani svoje ljudi in svojo neodvisnost. Za mojo državo, Slovenijo, sta suverenost in ozemeljska celovitost temeljni tudi za našo varnost. Če lahko močna država s silo zasede ozemlje svoje sosede, je vsaka manjša država manj varna,” je dejal Janša.

Zahteval je odgovornost za ruske zločine, vrnitev vojnih ujetnikov, civilnih pridržanih in odpeljanih ukrajinskih otrok ter mir, pri odločanju o katerem mora sodelovati Ukrajina. “Slovenija bo Ukrajino še naprej podpirala na njeni evropski poti. Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji,” je bil nedvoumen premier.

Posebej je izpostavil protislovje, da je Rusija stalna članica Varnostnega sveta s pravico veta, obenem pa vodi vojno proti drugi državi članici OZN. Veto po njegovih besedah ne more izbrisati agresije ali odgovornosti za mednarodne zločine.

Dva predloga: primerjava odzivov in varovala za ustanove

Če želijo Združeni narodi obnoviti zaupanje pri ljudeh, morajo po Janševih besedah začeti z dosledno uporabo lastnih načel. Zato jim predlaga dvoje.

Prvi predlog je neodvisen mehanizem, odgovoren celotni Generalni skupščini, ki bi vsako leto primerjal obseg, trajanje in resnost večjih kriz z obsegom ter naravo mednarodnega odziva. Njegov namen po premierjevih besedah ne bi bil razsojati o politični pravilnosti odločitev, temveč razkriti vzorce selektivnosti.

Drugi predlog so močnejša varovala pred politično uporabo mandatov in ustanov OZN: preglednejši postopki ter enaka merila nadzora za vse članice. 

Janša je prepričan, da ne smemo dopustiti, da politična priročnost razmerje med močjo in načeli obrne in da načela postanejo le jezik, ki ga ustanove uporabljajo, kadar ustreza političnim interesom. “Če želimo verodostojno govoriti o Združenih narodih, ki prinašajo rezultate za vse, si moramo zastaviti težko vprašanje: ali jih res prinašajo vsem? Ljudem, ki živijo sredi vojne, tistim, ki so zaradi nasilja razseljeni, državam, katerih skrbi so deležne malo mednarodne pozornosti, in družinam, ki si prizadevajo ustvariti prihodnost.”

Toda obnova zaupanja pri ljudeh po Janševih besedah ne pomeni le popravljanja tega, kar je narobe danes. “Pomeni tudi odločitev, kakšen mednarodni sistem smo pripravljeni zapustiti tistim, ki prihajajo za nami. Združeni narodi, ki ne morejo spoštovati lastnih načel, nimajo podlage, da bi od sveta zahtevali zaupanje.”