“Seveda smo danes Hrvati boljši sosedje kot nekoč. Pred leti smo imeli hiše brez fasade, nismo kosili trave in pred hišo je stal star avto. Danes ima hiša fasado, pred njo stoji nov avto in kosimo travo – seveda smo boljši sosedje”. Tako je odnos med Slovenijo in Hrvaško slikovito opisal glavni ekonomist Hrvaške gospodarske zbornice.
Podjetnike v Sloveniji tare počasnost sodstva in birokracije ter neuresničevanje odločitev sodišč; na Hrvaškem je glede tega boljše. Tudi odnos do lastnikov podjetij je na Hrvaškem boljši kot v Sloveniji, vendar niti Hrvaška ni brez težav.
Direktorja znanih podjetij, ki delujeta v obeh državah, sta izpostavila neverjetne primere neučinkovitosti poslovnega okolja v Sloveniji.
Na 2. mednarodni poslovni konferenci “Slovenija in Hrvaška, poslovno povezani”, ki je bila 18. marca 2026 v Krškem, sta glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc in glavni ekonomist Hrvaške gospodarske zbornice (hr. Hrvatska gospodarska komora, HGK) Goran Šaravanja predstavila analizi gospodarskih gibanj in medsebojne menjave med državama.
Razlika v razvitosti se zmanjšuje
Naročniška vsebina
Glavni hrvaški izvoz je turizem
Ivanc je izpostavil, da je hrvaški BDP (92 milijard EUR) sicer večji od slovenskega (70 milijard EUR), a Slovenija ohranja višji BDP na prebivalca (33 tisoč EUR proti 23,8 tisoč EUR) in je bolj izvozno naravnana kot Hrvaška.
Glavni ekonomist GZS je slovensko gospodarstvo opisal kot bolj diverzificirano z močnejšo industrijo, hrvaško pa kot bolj odvisno od turizma. Blagovna menjava med državama je leta 2025 dosegla 8,1 milijarde EUR, pri čemer ima Slovenija strukturni presežek (4,8 milijarde EUR izvoza proti 3,2 milijarde EUR uvoza), v izvozu pa prevladujejo energenti, motorna vozila in zdravila.
Pri storitveni menjavi je Slovenija v deficitu 848 milijonov EUR, predvsem zaradi turizma. Slovenske tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem znašajo 3,8 milijarde EUR (od tega 58 % predstavljajo nepremičnine slovenskih gospodinjstev), hrvaške v Sloveniji pa 1,8 mrd EUR.
Hrvaška raste hitreje od Slovenije
Šaravanja je v ospredje postavil zmanjševanje razlik med Slovenijo in Hrvaško: BDP per capita v standardih kupne moči se je na Hrvaškem z 61 % povprečja EU27 leta 2013 dvignil na 78 % leta 2024, medtem ko je Slovenija zrasla z 82 % na 90 %.
Po letu 2020 hrvaško gospodarstvo raste znatno hitreje (indeks 134,3 proti slovenskim 117,2 v 2025). Stopnja brezposelnosti na Hrvaškem (4,5 %) je celo nižja od slovenske (5,1 %), prihaja tudi do konvergence povprečnih plač (1.494 EUR na Hrvaškem proti 1.769 EUR v Sloveniji).
Šaravanja je opozoril na hitro rast stroškov dela na Hrvaškem (+13,5 % v 2024) in nižjo produktivnost (okoli 8 % pod slovensko). Industrija ima v slovenskem BDP 26,4-odstotni delež, na Hrvaškem pa le 18,3-odstotnega.
Slovenija je leta 2025 postala drugi najpomembnejši izvozni trg za Hrvaško, hrvaški primanjkljaj v menjavi blaga in storitev s Slovenijo pa znaša 1,9 mrd EUR.
Primerjava Slovenije in Hrvaške v praksi
O tem, kako se razlike med poslovnim okoljem v Sloveniji in poslovnim okoljem na Hrvaškem kažejo v praksi, sta spregovorila Klemen Šešok, glavni direktor Iskre, in Jurij Žurej, direktor pravnih zadev v Atlantic Groupi.
Naročniška vsebina
Sogovornika sta povedala še, da se jima zdi pretirana slovenska egalitarnost škodljiva, med problemi na Hrvaškem pa sta izpostavila korupcijo in nacionalizem. Kot pozitivno sta v Sloveniji izpostavila boljšo digitalizacijo javne uprave.
Ali naj npr. Finec investira v Slovenijo ali na Hrvaško? Žurej je odgovoril, da je vprašanje napačno, ampak da bi se morali raje vprašati, kaj lahko Slovenci in Hrvati naredimo skupaj. Obe državi imata namreč dobro izobrazbeno strukturo in naravne danosti, oboje je za tuje investitorje privlačno.
Komentirajo lahko naročniki