Izšlo je novo poročilo švicarskega inštituta IMD o svetovni konkurenčnosti, ki Slovenijo uvršča na 49. mesto med 70 analiziranimi gospodarstvi. To je tri mesta slabše kot lani in kar enajst mest slabše kot leta 2022, ob nastopu mandata Golobove vlade.
A IMD Sloveniji za leto 2026 ne nastavlja ogledala le z eno samo številko. Veliko bolj zgovoren je celoten vzorec nazadovanja: zdrs pri domačem gospodarstvu, šibka vladna učinkovitost, slabe ocene poslovne zakonodaje, težave na trgu dela in vse manj prepričljivo okolje za produktivnost, talente in investicije.
Slovenija ima še vedno nekaj močnih točk, predvsem izvoz, nizko brezposelnost in določene elemente infrastrukture, toda konkurenčnost se očitno izgublja tam, kjer bi podjetjem najbolj morala pomagati država.
Podrobnejši pogled v podatke IMD pokaže, da ne gre za enkraten zdrs, temveč za precej jasen trend. Slovenija je bila leta 2022, torej ob nastopu mandata Golobove vlade, na lestvici svetovne konkurenčnosti še na 38. mestu, letos pa je med 70 analiziranimi gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto. V petih letih je tako izgubila enajst mest, samo v zadnjem letu tri. Med državami z manj kot 20 milijoni prebivalcev ostaja šele na 28. mestu, kar je za majhno, odprto in izvozno odvisno gospodarstvo še posebej slabo opozorilo.
Kljub temu, da je Robert Golob ob koncu svojega mandata v parlamentu dejal, da so dobički slovenskega gospodarstva visoki in da je k temu pripomogla tudi božičnica, pa poročilo tega ne kaže. Padec konkurenčnosti v segmentu domačega gospodarstva je namreč Slovenija izgubila kar osem mest in pristala na 56. mestu. To je eden najmočnejših signalov, da se težave ne kažejo samo v percepciji poslovnega okolja, ampak tudi v osnovni gospodarski dinamiki. Po podatkih IMD je realna rast BDP leta 2025 znašala 1,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča šele na 50. mesto.
Slika ni slaba le pri mednarodni trgovini, kjer Slovenija ostaja visoko, na 8. mestu, predvsem zaradi odprtosti gospodarstva, izvozne usmerjenosti in presežka v menjavi s tujino. A prav ta kontrast je zgovoren: izvozna podjetja še vedno dokazujejo, da znajo tekmovati na tujih trgih, domače okolje pa jim pri tem vse manj pomaga. Mednarodne naložbe ostajajo šibka točka, Slovenija je pri tej postavki na 58. mestu, še posebej skrb vzbujajoč pa je signal o nevarnosti odhajanja tujih podjetij. To ni več samo vprašanje investicijske privlačnosti, temveč vprašanje zaupanja v stabilnost države kot poslovne lokacije.
Huda cokla vladna neučinkovitost
Še bolj problematična je vladna učinkovitost. Pri javnih financah je Slovenija na 53. mestu, pri davčni politiki na 56., pri institucionalnem okviru na 48., pri poslovni zakonodaji pa šele na 61. mestu. Takšna kombinacija pomeni, da podjetja ne dobijo tistega, kar v obdobju visokih stroškov, negotovih trgov in tehnoloških sprememb najbolj potrebujejo: predvidljivih pravil, manj administrativnih bremen in učinkovite javne porabe. Ni čudno, da IMD med ključnimi izzivi za leto 2026 posebej izpostavlja nepredvidljivo poslovno okolje, politično negotovost, potrebo po zmanjšanju administrativnih bremen ter izboljšanju kakovosti javnih storitev.
P
ri poslovni učinkovitosti je padec manjši, vendar so absolutne uvrstitve slabe. Slovenija je pri produktivnosti in učinkovitosti na 45. mestu, pri trgu dela pa šele na 67. mestu. To je ena najresnejših dolgoročnih zavor, saj se problem ne kaže le v stroških dela, temveč v nezmožnosti privabljanja in zadrževanja talentov. Šibke uvrstitve pri begu možganov, privlačnosti za visokokvalificirane tuje kadre in vajeništvu v podjetjih kažejo, da trg dela ni nastavljen za gospodarstvo, ki bi želelo tekmovati z znanjem, inovacijami in višjo dodano vrednostjo.
Tudi pri infrastrukturi, kjer je Slovenija skupno nekoliko napredovala napram lani, a nazadovala od 2022, slika ni prepričljiva. Osnovna infrastruktura je na 48. mestu, tehnološka na 50., znanstvena na 35., izobraževanje pa na 31. mestu. Največji problem ni nujno v tem, da Slovenija nima znanja ali raziskovalnega potenciala, temveč da ga preslabo prenaša v gospodarstvo. Pri tem izstopajo šibka javno-zasebna partnerstva, pomanjkljive kompetence za uporabo umetne inteligence, slab prenos znanja v podjetja in izobraževalni sistem, ki po ocenah gospodarstva premalo odgovarja na potrebe trga.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Švicarsko poročilo: v Golobovem mandatu Slovenija v svetovni konkurenčnosti močno padla, najbolj pri učinkovitosti vlade”
Dober prikaz dejanske stanja Golobove zapuščine in njegovega laganja o uspehu.
RESNICA se prej ali slej pokaže, pa če so jo Golobovi še tako zakrivali.
Dejansko so Golobisti skrbeli predvsem za svoje žepe ter večali javno upravo s svojimi prijatelji, podobnimi Blažu Zgagi, ki so ga celo dali na “finančno upravo – za zaslugo, da je pomagal mazati Desnico v Evropi”.
Goloba ni nihče oviral, ne kolesarji, ne Kučanova mašinerija in ne predsednica Musarjeva.
Sedaj pa kaže, da bo tudi Musarjeva podpirala le Levico, LGBT, proteste alla Jenul, Niko Kovač, RTV, ki je nastrojena proti Desnici, da bodo ti lahko – nemoteno ovirali novo vlado.
Na sprejemu je bilo tako videti, kot, da bi Musarjeva Janševim zažugala – nikar ne mislite, da boste vladali nemoteno! Do Golobovih pa je bila zelo naklonjena in mislim, da se ji je zdel tudi račun v Romuniji čisto OK.
Komentirajo lahko naročniki