G7 kot ogledalo novega sveta: še 2013 so sedeli s Putinom, danes je svet povsem drugačen

Ob spremljanju nedavnega srečanja voditeljev G7 v Franciji, sem se nehote spomnil, kako zelo se je svet spremenil v razmeroma kratkem času. Še pred dobrim desetletjem smo govorili o G8. Za isto mizo z ameriškim predsednikom, nemško kanclerko, francoskim predsednikom, britanskim predsednikom vlade in drugimi voditelji najrazvitejših držav je sedel tudi Vladimir Putin.

Morda je z današnjega vidika to nepredstavljivo, pa vendar, to ni bilo pred pol stoletja. To je bilo še leta 2013. Takrat je bila Rusija še del foruma, ki je vsaj skušal ustvarjati vtis, da lahko največje svetovne sile skupaj razpravljajo o globalni ekonomiji, varnosti in prihodnosti mednarodnega reda.

Potem je prišel Krim. Nato vojna v Ukrajini. Nato energetska kriza. Nato nova delitev sveta.

Na prvi pogled se to zdi tehnična podrobnost. Ena država manj za mizo. Toda v resnici gre za zelo močan simbol. G7 danes ni več samo forum globalnega gospodarskega usklajevanja, kot je bil zamišljen ob ustanovitvi. Vse bolj postaja politični izraz zahodnega sveta, ki se skuša znajti v novi, bolj razdeljeni in bolj nepredvidljivi globalni realnosti.

G7 vse bolj postaja politični izraz zahodnega sveta, ki se skuša znajti v novi, bolj razdeljeni in bolj nepredvidljivi globalni realnosti.

Zadnje srečanje v Évianu je to zelo jasno pokazalo. Voditelji niso govorili samo o gospodarski rasti, razvoju ali klasičnih finančnih vprašanjih. Govorili so o Ukrajini, Rusiji, Bližnjem vzhodu, energetski varnosti, umetni inteligenci, migracijah, globalnih neravnovesjih in strateških partnerstvih z državami, ki niso del G7. To je danes nova agenda sveta.

Še bolj zanimivo pa je, da je skoraj istočasno v Rusiji potekalo tudi srečanje Rusija – ASEAN. Medtem ko so se v Franciji torej sestali voditelji G7, je v Kazanu Vladimir Putin gostil predstavnike držav jugovzhodne Azije. To ni nepomembna podrobnost. Je zelo jasen znak, da se svet ne vrti več samo okoli enega središča moči.

Če smo včasih verjeli, da bo globalizacija postopoma zmanjšala pomen geopolitike, danes vidimo ravno nasprotno. Gospodarstvo je postalo geopolitika. Energija je postala geopolitika. Tehnologija je postala geopolitika. Umetna inteligenca je postala geopolitika. Tudi trgovina ni več samo trgovina, ampak vprašanje strateške moči, odvisnosti in vpliva.

Morda je prav primerjava z G8 najbolj nazorna. Leta 2013 je Putin še sedel za isto mizo z voditelji Zahoda. Danes je Rusija predmet sankcij Zahoda. Hkrati pa Rusija ne sedi doma in čaka na vrnitev v zahodne formate, ampak aktivno išče nove partnerje, predvsem v Aziji, Afriki in širšem globalnem jugu.

Ogledalo novega sveta

To nam pove nekaj zelo pomembnega. Mednarodni odnosi se lahko spremenijo veliko hitreje, kot si običajno predstavljamo. Red, ki se nam zdi stabilen, je lahko v resnici precej krhek. Globalna povezanost, ki jo pogosto razumemo kot varovalo pred konflikti, pa se lahko hitro spremeni tudi v vir ranljivosti.

Zato zadnje srečanje G7 ni bilo samo še eno srečanje svetovnih voditeljev. Bil je ogledalo novega sveta. Sveta, v katerem Zahod išče svojo novo vlogo. Sveta, v katerem Evropa ugotavlja, da samo sklicevanje na vrednote ni dovolj, če nima tudi gospodarske, tehnološke in obrambne moči. In sveta, v katerem države globalnega juga niso več samo opazovalke, ampak postajajo pomembni sogovorniki pri oblikovanju novega ravnotežja.

To je pomembno tudi za Slovenijo. Ne živimo več v svetu, kjer lahko majhne države zgolj čakajo, kaj se bodo dogovorili veliki. Živimo v svetu, kjer moramo razumeti globalne tokove, pravočasno prepoznati tveganja in hkrati graditi lastno odpornost. To velja za energetiko, gospodarstvo, tehnologijo, izobraževanje in tudi za zunanjo politiko.

G7 nam zato ne zrcali zgolj dogajanja med velikimi silami. Prikazuje nam tudi, v kakšnem svetu bomo živeli mi. In ta svet bo manj predvidljiv, bolj tekmovalen in bolj zahteven, kot smo ga bili vajeni še nedolgo nazaj.