Janša k papežu po spravo, k Melonijevi po zavezništvo. Kaj bo od tega imela Slovenija?

Predsednik vlade Janez Janša je v Vatikanu obiskal papeža Leona XIV., ga povabil v Slovenijo in prosil, naj s svojo moralno avtoriteto pomaga pri narodni spravi. Govorila sta o odnosih med državo in Cerkvijo ter načrtovani nadgradnji vatikanskega sporazuma. Papežu se je zahvalil za prizadevanja za mir in moralne smernice v času, ko stari mednarodni red razpada, novi pa še nima jasnih obrisov. Med darili so bili Zdravljica, podpisani teniški lopar Žige Šeška, križec iz Macesnove gorice in premierjevi knjigi.

Obisku pri papežu so sledili pogovori z nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem, tajnikom za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami. Janšo je spremljala soproga Urška Bačovnik Janša, s katero sta imela na programu tudi ogled Sikstinske kapele in Rafaelovih sob.

Popoldne ga je v palači Chigi sprejela italijanska premierka Giorgia Meloni. Dogovorila sta se o pripravi nadgradnje partnerstva na strateško raven; govora je predvsem o akcijskem načrtu za obrambo, energetiko, povezljivost, raziskave, inovacije in kulturo. Govorila sta tudi o evropskih prioritetah in migracijah. Pri dveh vprašanjih, ki posebej zanimata Slovenijo, pa preboja ni bilo: italijanski nadzor na meji ostaja, prav tako ni zagotovljenega parlamentarnega zastopstva slovenske manjšine.

Vabilo papežu za obisk Slovenije in prošnja za molitev za spravo

Vatikan je za vsakega slovenskega predsednika vlade, ne glede na politično barvo, skoraj obvezna postaja v začetnem delu mandata. Pri predhoniku Leona XIV., Frančišku so bili Miro Cerar maja 2015, Marjan Šarec junija 2019 in Robert Golob decembra 2022.

Razlike med njihovimi vladami niso preprečile obiskov pri papežu. Skoraj folklorni del teh obiskov je postalo tudi povabilo papežu za obisk Slovenije. Frančiška so vabili predsedniki in premieri, a ga nismo dočakali. Leon XIV. zdaj prejema podobno zbirko vabil; predsednica Nataša Pirc Musar naj bi mu ob obisku 26. oktobra predala še uradno državno povabilo. Lahko smo optimistični, vendar vabilo še ni datum na papeževem koledarju.

🇸🇮🇻🇦 Papežu Leonu XIV. je premier @JJansaSDS podaril Zdravljico v slovenščini in angleščini ter podpisani teniški lopar Žige Seška.

Izročil mu je tudi osebno darilo, in sicer križec iz Macesnove gorice ter svoji knjigi. https://t.co/IJx48IRqaq

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 5, 2026

Pomembnejša je Janševa prošnja, naj papež Sloveniji pomaga na poti sprave. Premier mu je izročil tudi fotografijo Tamina Petelinška s križi in rožnimi venci iz Macesnove gorice. Slovenci se lahko nadejamo, da bo papeževa moralna avtoriteta spravi dala nov pospešek. Še posebej, če bi prišel in o njej spregovoril tukaj, pred ljudmi, ki nosijo posledice naših zgodovinskih razkolov. Molitev lahko odpre prostor, ki ga politika zapira.

Nadgradnja vatikanskega sporazuma je bolj oprijemljiv možen rezultat obiska. Trajnejša in jasnejša ureditev odprtih vprašanj med državo in Cerkvijo je koristna. Tukaj dejstvo, da je sedaj v Sloveniji na oblasti desnosredinska koalicija, daje optimizem, da se bo več desetletjih nadgradnja tudi zares zgodila.

Mnogi manj ali bolj uspešni satiriki so se namuznili tudi ob tem, da soproga Urška za razliko od soproge Tine ni imela plišastih igrač za blagoslov. Še boljši material za šalo pa sta predvsem uporabnikom omrežja X ponudili Janševi knjigi, ki jih je papež dobil v dar od slovenskega premiera. Nekdo pa je ob “iskanju moralnih smernic” pri papežu Leonu hudomušno zapisal, da bi se Janši gotovo lepo podala tudi kakšna mirnejša nedelja, namenjena Bogu in človeku.

Politična bližina še ne odpre meje

Obisk pri premierki Melonijevi predvsem potrjuje, da sta Slovenija in Italija tesni gospodarski in politični partnerici. Skoraj deset milijard evrov letne blagovne menjave je dovolj zgovoren razlog za dobre odnose. Njihove temelje so gradile različne vlade, predsedniki obeh držav in diplomacija.

Kot kaže, bo partnerstvo med državama doživelo tudi poseben akcijski načrt, ki bo posegel na področje obrambe, energetike, povezljivosti, raziskav, inovacij in kulture. Janša ima zaradi politične in osebne bližine z Melonijevo dodatno prednost pri dostopu do sogovornice. To je koristno, vendar šele začetek.

Ho ricevuto oggi a Palazzo Chigi il Primo Ministro della Repubblica di Slovenia, Janez Janša.

Insieme abbiamo condiviso l’obiettivo di innalzare a strategico il partenariato bilaterale attraverso la prossima adozione di un Piano d’Azione incentrato su settori prioritari quali difesa, energia, connettività, ricerca e innovazione e cultura.

La conversazione ha consentito un confronto sulle priorità del prossimo Consiglio europeo, a partire dal rafforzamento della competitività dell’Unione e dalla riduzione strutturale dei costi dell’energia per famiglie e imprese. In questo ambito, ho voluto richiamare le recenti iniziative promosse dall’Italia, insieme ad altri Stati membri, per un approccio europeo più pragmatico su transizione energetica e politica industriale, nonché la necessità che il prossimo Quadro finanziario pluriennale preveda risorse adeguate sia per le nuove priorità dell’Unione che per le politiche tradizionali, come coesione e agricoltura.

Abbiamo infine discusso della gestione dei flussi migratori con un focus particolare su rafforzamento della dimensione esterna, rimpatri e soluzioni innovative.

— Giorgia Meloni (@GiorgiaMeloni) October 5, 2026

Za zdaj ta bližina ni prinesla odprave mejnega nadzora ali premika pri zastopstvu slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Janša je obžaloval, da spremembe v tej rundi ne bo, obenem pa dejal, da razume italijansko notranjepolitično situacijo. Pri meji je sprejel razlago, da bo nadzor odveč, ko bodo bolje zavarovane zunanje meje Unije. Slovenija tako odhaja z obljubo nadaljnjega sodelovanja, brez roka za konec nadzora.

Melonijeva vodi najdlje trajajočo neprekinjeno vlado povojne Italije, prihodnje leto pa jo čakajo parlamentarne volitve. Zadnje javnomnejske raziskave kažejo izenačenost obeh polov, a neznanka je Melonijina konkurenca na desnici v figuri upokojenega generala in evropskega poslanca Roberta Vannaccija. V takšnih razmerah bi Melonijeva svoji volilni bazi umik mejnega nadzora težko prodajala kot dokaz večje odločnosti pri migracijah.

Tudi slovenska manjšina v tej notranjepolitični računici seveda ne more dobiti svojega mesta na italijanskem Kvirinalu, čeprav za to prosi politični prijatelj Janša.

Lekcije Giorgie za Janeza

Se pa lahko Janša v evropskih pogovorih in pogajanjih na prijateljico Melonijevo tudi nasloni. Slovenija potrebuje zaveznike, Italija pa ima z Melonijevo spet težo, ki je prej dolgo ni imela. Italija je z njeno vzdržljivostjo in načinom nastopanja pridobila pomembno mesto med evropskimi voditelji.

Še uporabnejša je za Janšo lekcija iz njenega političnega pragmatizma. Za razliko od slovenskega premiera zna namreč politične preference prilagajati odgovornosti vodenja države. Bližina Izraelu ji ni preprečila, da bi kritizirala njegovo ravnanje in letos ustavila samodejno podaljšanje obrambnega sporazuma. Bližina Trumpu ji ni preprečila, da bi njegov napad na papeža označila za nesprejemljivega. Pri sporu s Sánchezovo vlado glede mejnega nadzora pa je vztrajala pri italijanskem stališču.

Pragmatizem zato pomeni tudi sposobnost reči zavezniku, da nima prav, in političnemu nasprotniku, da se je o nečem mogoče dogovoriti. Janši bi koristilo, če bi od Melonijeve prevzel predvsem to samostojnost presoje. Zvestoba političnemu prijatelju ne sme postati obveznost zagovarjanja vsake njegove poteze.

Če Melonijeva dobi nov mandat, bo daljša kontinuiteta odprla več prostora za uresničitev napovedanega sodelovanja. Lahko bi pomagala tudi pri reševanju odprtih vprašanj. Zagotovila pa ni: premierka, ki bo znova zmagala z obljubo strogih meja, jih zaradi prijateljstva ne bo nujno odpravila.