Na letošnjem MeeTIngu v Riminiju, enem izmed največjih italijanskih družbeno-kulturnih dogodkov, kjer se srečujejo politiki, intelektualci in predstavniki civilne družbe, je italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni nastopila z govorom, ki je v marsičem pomemben tudi za nas.
Tam, kjer slovenska desnica pogosto ostane pri defenzivi ali se ujame v past razprave, ki jo diktira levica, je Melonijeva pokazala, kako se postavlja jasne poudarke in kako se odgovarja na nebuloze z druge strani.
V govoru je naslovila ključne teme današnjega časa – od vojne v Ukrajini, kjer je poudarila junaški odpor ukrajinskega naroda in pomen enotnosti Zahoda, do tragedije v Gazi, kjer je obsodila tako teror Hamasa in jemanje talcev kot tudi nesorazmerne izraelske napade. Na koncu pa si je s strani prisotnih v dvorani prislužila dvakratni stoječi aplavz.
Melonijeva je najprej spregovorila o dveh vojnah, ki divjata v bližini. Poudarila je, da je vesela, da po treh letih in pol, “v katerih Rusija ni pokazala nobenega signala pripravljenosti na dialog in je preprosto zahtevala kapitulacijo Kijeva, so se odprla vrata za začetek pogajalske poti.” Za to je pohvalila predsednika Trumpa, še bolj pa junaški odpor “ukrajinskega naroda in enotno podporo, ki so jo kljub pogosto neprepričanemu javnemu mnenju zagotavljali Zahod, Evropa in Italija.”
Še veliko bolj direktna je bila pri vojni v Gazi: “Nismo oklevali niti minute pri podpori pravici Izraela do varnosti in samoobrambe po pokolu 7. oktobra. A hkrati zdaj ne moremo molčati ob reakciji, ki je presegla načelo sorazmernosti, zahtevala preveč nedolžnih življenj in prizadela tudi krščanske skupnosti, ki so od nekdaj dejavnik ravnotežja v regiji, zdaj pa so dokončno ogrožene perspektive zgodovinske rešitve dveh narodov v dveh državah.”
Obsodila je umor novinarjev v Gazi, kar razume kot nesprejemljiv napad na svobodo medijev. Njen apel Izraelu in Hamasu se je v nadaljevanju glasil takole: “Kot prijateljska država Izraela in judovskega naroda pozivamo vse politične sile, naj izvajajo največji možni pritisk na Hamas, da izpusti še vedno zadrževane talce, hkrati pa pozivamo Izrael, naj preneha z napadi, ustavi vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu, omogoči popoln dostop humanitarne pomoči v enklavo ter izhaja iz predlogov arabskih držav za zagotovitev stabilnosti in varnosti.”
Če ne veš, kdo si, ne moreš določiti svoje vloge v svetu
Nato se je posvetila prihodnosti Evropske unije, kjer se je strinjala z nekdanjim predsednikom italijanske vlade Mariom Draghijem, da se unija zdi vse bolj obsojena na geopolitično nepomembnost, nesposobna učinkovito odgovoriti na izzive konkurenčnosti, ki jih predstavljata Kitajska in Združene države.
“Treba je začrtati Evropo pragmatizma, preseči iztrošen spor glede ‘več ali manj Evrope’. Pravi izziv je Evropa, ki dela manj, a bolje. Združeni v različnosti je navsezadnje moto EU, po katerem bi se morali resnično vsi zgledovati.”
Po njenem mnenju gre za obdobje ogromnih sprememb, v katerem so razpadli temelji, na katerih smo videli zgrajeno Evropsko unijo. A prav to obdobje nam ponuja paradoksalno veliko priložnost. Naročniška vsebina
Nič modernega ni v tem, da otroka prikrajšaš za očeta in mater
Naročniška vsebina
Ob koncu je poudarila še naklonjenost zaščiti družine. “Storili bomo vse, kar je potrebno, da ponovno zgradimo družbo naklonjeno družini in rojstvom, v kateri je starševstvo zaščiteno in podprto. Slabi učitelji so razglašali, da je starševstvo arhaičen in patriarhalen koncept. A prav nič modernega ni v tem, da pri siromašni ženski najameš maternico, da otroka z zakonom prikrajšaš za očeta ali mater ali celo da otroci sploh ne bi smeli prihajati na svet, ker ga baje onesnažujejo. Samo ignoranca lahko osmisli takšne ideje,” je dodala.
Il mio intervento al Meeting di Rimini 2025. #meetingrimini https://t.co/2u8vl8JRKw
— Giorgia Meloni (@GiorgiaMeloni) August 27, 2025








4 odzivi na “Tako se to dela, Janša, Tonin in ostali: lekcija Melonijeve iz podajanja jasnih sporočil desnice”
Melonijeva še kako razume, kateri so temelje Evrope in naše kulture, Brez vrednot stare Evrope in zdravih korenin DRUŽINE – se naša družba res sesuje.
Če bi Palestina bila svoja država, kot jim je to bilo obljubljeno leta 48, potem ne bi bilo Hamasa. Palestina bi pač imela svojo redno vojsko. Razmerja sil bi bila drugačna. Zato tudi ni v interesu Izraela, da bi si po diplomatski poti uredil svoje sosedske odnose.
Za to, da bi Evropa ponovno odkrila svojo dušo, vrnila na svoj urnik vrednote itd, kot je politično bodrila Melonijava, je že davno prepozno. Mokre sanje. Nič več ne bo tako, kot je bilo. Iz konfuzne družbe, kot je postala Evropa, lahko pridejo ven samo konfuzni produkti. Na koncu se bo vse končalo pri denarju. Kot vedno. Večina držav Evrope živi na kredit. Še posebej Italija.
“Junaški odpor ukrajinskega naroda….” je treba plačati. Za časa Bidna so ga plačevale ZDA. Mislim, da je Trump sam povedal, da so plačali cca 350 milijard in denar vozili v Kijev v gotovini. Kam je poniknil? Nekaj vemo o zlatih školjkah in bidejih v kopalnicah, nekaj vemo tudi po pripovedovanju, med drugimi, tudi Trumpovega sina o tem kdo se po evropskih mendenih prestolnicah vozi z Bugatiji. Veliko bomo pa še zvedeli. Seveda je današnje sofisticirano orožje drago. Samo en Patriot sistem stane cca milijardo.
Od tod dalje, ko je Trump rekel, da ne bo več finančno podpiral Ukrajine, ostane samo še Evropa. Pozabimo na to, da bi Kitajska, Indija ali Japonska ali… dale kak dolar. Po zadnjem predlogu razreza garancij za “posojilo” Ukrajini, da drugo leto aprila ne bo bankrotirala, naj bi Slovenija plačala slabih 800 milijonov €, Nemčija 50+ miljard, Francija xy miljard… Italija xy milijard in tako naprej do baltskih držav, kjer bi vsaka kreditirala po cca 400+ miljonov.
Iz česa in kdaj bo Ukrajina ta denar vrnila je znanstvena fantastika. Jasno, da nikoli. Mogoče res ne bi bilo slabo, da bi se s svojimi sosedi pričeli sporazumevati, kako bodo živeli ( in preživeli) naslednja stoletja. Rusija namreč ne bo šla nikamor. Večno bo sosed.
Komentirajo lahko naročniki