Italijanska premierka Giorgia Meloni se je znašla v najtežjem obdobju svojega mandata. Potem ko so Italijani na referendumu odločno zavrnili njeno reformo pravosodja, se je avra nepremagljivosti, ki jo je gradila od leta 2022, razblinila, pišejo pri Global Banking & Finance Review.
Glasovanje 22. in 23. marca je prineslo jasen rezultat: desnosredinska koalicija je doživela odmeven poraz. Čeprav Melonijeva zagotavlja, da ne namerava odstopiti, analitiki opozarjajo, da so njeni načrti za reformo države v ruševinah.
Premierka, ki je do zdaj veljala za stabilen steber italijanske politike, se zdaj sooča z etiketo “lame duck” – voditeljice, ki ima funkcijo, a nima več realne moči za izvajanje sprememb.
Trije scenariji za prihodnost
Meloni ima na mizi tri slabe možnosti, med katerimi bo morala izbrati v prihodnjih tednih:
- Vztrajanje pri trenutnem stanju: Tveganje politične paralize v času, ko italijansko gospodarstvo šibi pod pritiski inflacije in visokih stroškov bivanja.
- Sprememba volilne zakonodaje: Poskus uvedbe čiste proporcionalne zastopanosti, s čimer bi si koalicija skušala zagotoviti večino na prihodnjih volitvah, a bi s tem tvegala obtožbe o prilagajanju pravil lastnim interesom.
- Predčasne volitve: Tvegana igra z razpisom volitev še to pomlad, s čimer bi poskušala prehiteti polne gospodarske posledice vojne v Iranu in ujeti razdrobljeno opozicijo nepripravljeno.
Zanimivo je, da ankete kažejo na nenaden upad podpore premierki zaradi njene bližine z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. V kontekstu zaostrenih razmer zaradi vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, se je ta povezava izkazala za politično breme.
Italijanski volivci so na referendum prišli v nepričakovano velikem številu, motivirani ne toliko s tehničnimi podrobnostmi pravosodja, temveč s splošnim nezadovoljstvom nad draginjo in zunanjo politiko.
“Od danes naprej je Melonijeva politično ohromljena,” pravi Matteo Renzi, nekdanji premier, ki dobro pozna usodo referendumskih porazov. “Premagati jo na vprašanjih inflacije, davkov na gorivo in javne varnosti bo zdaj veliko lažje.”
Kljub porazu Melonijeve opozicija še ni pripravljena na prevzem oblasti. Demokratska stranka in Gibanje 5 zvezd ostajata globoko razdeljena, predvsem glede zunanje politike. Prav ta razkol v opozicijskih vrstah je tisto, na kar Meloni stavi, če se bo odločila za tvegan korak predčasnih volitev.
Italija tako vstopa v pomlad polno negotovosti. Ali bo Melonijevi uspelo obrniti trend, ali pa smo priči začetku konca njene prevlade, bo pokazal že naslednji proračunski načrt, ki bo zaradi prazne blagajne vse prej kot radodaren.
Komentirajo lahko naročniki