Gospodarstveniki pozdravljajo koalicijsko pogodbo nove vlade: Brez močnega gospodarstva ne bo socialne države

Slovenija potrebuje jasen razvojni dogovor, ki bo omogočil prehod od ‘proizvajalcev do ustvarjalcev’ ter dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države, je bilo sporočilo novinarske konference, ki so jo včeraj na Gospodarski zbornici Slovenije pripravili v sodelovanju stroke in gospodarstva.

Dogodek je ostal medijsko precej prezrt, a je kljub temu podal pomembne poglede o tem, kakšen razvojni model potrebujemo, da bi nadoknadili razvojni zaostanek. Kot glavne točke so sogovorniki izpostavili sodelovanje, stabilno okolje, zmanjševanje javne porabe ter načelno podporo koalicijski pogodbi nove vlade.

Sodelovanje in celosten pristop k razvoju

Za izboljšanje socialno – ekonomske slike so slednjo so pozvali k razvojnemu dogovoru, katerega smernice so predstavili v dokumentu Made in Slovenia 2035.

“Nujen je okrepljen dialog in sodelovanje ter povezovanje znanja vseh, saj je le na tak način mogoč dogovor, kako usmeriti prihodnji razvoj Slovenije in s tem gospodarstva – za dobro vseh – mladih, zaposlenih, starejših in najbolj ranljivih,” je poudaril Tibor Šimonka, predsednik GZS.

Takšen celostni pogled predstavlja odmik od marksistične miselnosti, kjer si delo in kapital kategorično nasprotujeta. Korak v to smer je storila tudi nova vlada, ki je delo prestavila pod odgovornost gospodarskega ministra, ter s tem nakazala, da obe kategoriji vidi kot tvorca istega ekosistema.

[Stališče GZS] 🤝 Ob začetku dela nove vlade GZS poziva k razvojnemu dogovoru za Slovenijo.

Za dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države potrebujemo močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja visoko vrednost doma. [1/3] pic.twitter.com/hqorSdViek

— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) June 10, 2026

Vlaganja in družbeni konsenz kot recept za uspešnost

“Poskušamo najti predvsem tista področja, na katerih smo lahko v prihodnje uspešni, kjer lahko ustvarjamo višjo dodano vrednost, višjo rast produktivnosti in s tem prispevamo k višji gospodarski rasti,” meni ekonomist dr. Jože P. Damijan, eden od soavtorjev omenjene strategije.

Kot ugotavlja GZS, slovenska podjetja znotraj osmih ključnih področij do leta 2035 lahko investirajo nad 19 milijard €, kar bi z upoštevanjem multiplikatorja pomenilo spodbudo gospodarske rasti za več kot polovico. Damijan pove, da “lahko slovensko gospodarstvo z vlaganji v nove programe in s povečanjem produktivnosti ohrani najmanj 55.000 delovnih mest, ki bi sicer izginila zaradi izgubljanja konkurenčnosti evropske industrije v primerjavi predvsem s Kitajsko, Azijo in drugimi državami.”

Za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo pa bo potrebna ugodna energetska politika, kakovosten izobraževalni sistem za razvoj kadrov ter “inovativno okolje, v katerem ustvarjalnost postane dejavnik inovativnosti in tehnološkega napredka gospodarstva,” meni.

Ob tem poziva h konsenzu, saj po njegovo potrebujemo strategijo “pri kateri sodelujejo vsi deležniki države, ter da vodimo širši javni dialog z vsemi deležniki: od vlade in sindikatov do vseh stanovskih in strokovnih združenj. Oblikovati moramo širši družbeni konsenz za te spremembe.”

Zgodba o uspehu in zaostanek za Avstrijci

Kot enega ključnih področij za Slovenijo je izpostavil domačo pridelavo hrane in trajnostni razvoj agroživilskih centrov. Na tem področju je uspešno zgodbo svojega podjetja predstavila direktorica Medexa Aleša Mižigoj.

“Veseli nas, da je živilska industrija končno prepoznana kot strateška industrija,” pove. Medex je bil ustanovljen kot podjetje za izvoz medu z nizko dodano vrednostjo, podjetje pa je nato dejavnost z raziskavami in razvojem nadgradilo svoje dejavnosti: “Iz tega se je razvijala takratna apiterapija, ki je, bom rekla, daljna babica današnjih prehranskih dopolnil, ki jih v tistih letih še nihče ni poznal.”

Raziskave in razvoj so prinesle boljše izdelke in rast znamke: “V tujini ne nastopamo kot podizvajalci in ne dobavljamo delov, ampak nastopamo kot Medex iz Slovenije. Za nas je zelo pomembno, kakšen ugled ima Slovenija kot država v svetu,” pove Mižigojeva. Podjetje je tako prešlo “od proizvajalca do ustvarjalca”, kar je prineslo večjo dodano vrednost.

Glede slednje je jasna: “Dodana vrednost je tisto, kar podjetju pomaga živeti in preživeti. // Dodana vrednost je kot gorivo: gorivo za razvoj, gorivo za življenje in gorivo za to, da nam je v družbi lepo. Lahko vsi nekaj delamo, ampak če na koncu dneva nič ne ostane, ne bo nič ne za podjetje ne za boljše šolstvo, socialno državo, pokojnine in vse drugo.”

Postreže tudi z neprijetno statistiko: “Avstrija ima dodano vrednost (na zaposlenega, op. a.) več kot 90.000 evrov, v Sloveniji pa se še vedno gibljemo nekje okrog 55.000 evrov. Če temu dodamo še strošek plač, vidimo, kaj nam ostane. Na ravni družbe se moramo danes dogovoriti, koliko od ustvarjenega bomo porabili danes in koliko bomo naložili v prihodnost, da nam bo lepo tudi jutri.”

Stabilno okolje za velike investicije

O pomembnosti investicij je govoril tudi glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc. Njegovo podjetje je za investicijsko obdobje 2023-28 v Slovenijo namenilo več kot milijardo evrov. Ob tem opozori, da je ključna “predvidljivost poslovnega in davčnega okolja. To v gospodarstvu pogosto izpostavljamo in včasih zveni kot mantra. Toda ko vlagaš v okolje več kot milijardo evrov in gradiš tovarne, ki bodo razvijale in proizvajale izdelke naslednjih 15 ali 20 let, je stabilnost okolja izjemno pomembna.” 

Gospodarstveniki so se večkrat pritoževali nad uvajanjem novih bremenitev pod Golobovo vlado in so, tako tudi Makuc, precej bolj naklonjeni koalicijske pogodbi trenutne vlade.

Investicije v Slovenijo niso naključje, pojasnjuje, saj ima Lek kot podjetje tradicijo (80 let), ter izredno kakovostne kadre, “ki jih v Sloveniji skupaj z akademsko sfero in izobraževalnim sistemom še vedno uspešno vzgajamo.” Zaposlovanje teh kadrov v gospodarstvu privede do tretje prednosti Slovenije: v srednji Evropi imamo raziskovalne in proizvodne kapacitete, po kakovosti primerljive z zahodno Evropo.

Poleg stabilnega poslovnega okolja je navedel še nekaj bistvenih področij, ki predstavljajo stičišče programa Made in Slovenia 2035 in koalicijske pogodbe: razvoj vrhunskih kadrov, tudi v povezavi s tujo delovno silo: “To je tema, ki ji v Sloveniji pogosto nismo naklonjeni in je ne znamo pravilno podpirati, vendar je privabljanje tujcev v Slovenijo ključno,” meni. Tu se govori tudi o vračanju v tujini živečih Slovencev v domovino.

Kot pomembno področje izpostavlja pospeševanje investicij, tudi z lajšanjem administrativnih bremen in pospeševanjem upravnih postopkov, ter povezovanje raziskovalne sfere z gospodarstvom.

Gospodarstvo na strani socialne države?

V javnem diskurzu se pogosto pojavlja narativ, da močno gospodarstvo pomeni manj socialne varnosti. Predstavniki gospodarstva kot odgovor predstavljajo paradigmo, da edino močno gospodarstvo lahko zagotovi dovolj denarja za socialno državo.

Direktorica Mižigojeva je v tem kontekstu dejala, da “želimo imeti socialno dobro državo, v kateri bomo živeli dobro,” Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS povedala: “Vsem nam bo dobro toliko, kolikor bomo imeli zdravo gospodarstvo.”

Napovedala je kampanjo Povezani ustvarjamo prihodnost, ki, kot navaja GZS, nosi sporočilo, da gospodarstvo s sodelovanjem in razumevanjem družbe ponuja priložnosti mladim, boljše plače zaposlenim, stabilnost upokojencem in varnost socialno ogroženim. Gre torej za ponujeno roko gospodarstva socialnim partnerjem: “Na Ekonomsko-socialnem svetu se je treba pogovarjati tudi takrat, ko imamo različna stališča s sindikati, ter poiskati skupna stališča.”