Poslanske skupine Gibanja Svoboda, SD ter Levice in Vesne so danes v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave, ki bi na volitvah v državni zbor uvedel preferenčni glas. Predlog so na novinarski konferenci predstavile poslanke Lucija Tacer Perlin (Svoboda), Meira Hot (SD) in Tina Brecelj (Levica in Vesna).
Željo po spremembi obstoječega proporcionalnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu so s 71 % proti 29 % izrazili volivci na posvetovalnem referendumu junija 2024. A en del politike se sprememb loteva s figo v žepu, drugi del pa se spreneveda, da nikoli za to ni pravi čas, opozarjamo v komentarju uredništva.
Kaj predlagajo
Opozicija predlaga spremembo 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v državni zbor. Slovenija bi bila razdeljena na 18 volilnih enot, v vsaki bi volivci izbirali po pet poslancev – skupno število poslancev bi tako ostalo nespremenjeno pri 90.
Uvedli bi relativni preferenčni glas – volivec bi lahko glasoval za konkretnega kandidata na listi, pri čemer bi glas štel tudi za listo, možno pa bi ostalo glasovanje zgolj za listo.
Ker gre za spremembo ustave in ne zgolj zakona, je postopek zahtevnejši: potrebna je dvotretjinska večina, torej vsaj 60 poslanskih glasov. Predlagatelji skupaj razpolagajo s 40 glasovi.
“Veljavna ureditev volivcem ne omogoča dovolj možnosti izbire. Ko se enkrat odločijo, katero stranko bodo volili, pa nimajo možnosti izbire med kandidati te stranke, ampak lahko obkrožijo le kandidata, ki ga je za njihov volilni okraj določilo vodstvo stranke. Po drugi strani pa imamo ustavo, ki izrecno določa, da morajo biti volitve personalizirane in da morajo imeti volivci odločilen vpliv na to, komu bo mandat na koncu podeljen,” je opozorila pravnica Tina Brecelj. Po njenih besedah pa ravno uvedba preferenčnega glasu pomeni premik od odločanja v vodstvih strank k državljanom.
Uvedba preferenčnega glasu pravzaprav pomeni manj odločanja v strankarskih pisarnah in več odločanja na voliščih.
Odzivi koalicije
Poslanec SDS Žan Mahnič je izjavi v DZ ocenil, da bi uvedba preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev vodili v centralizacijo države ter zmanjšali zastopanost podeželja v državnem zboru.
“Tudi kratkoročno, ne samo dolgoročno, poslanke in poslanci s podeželja ne bodo več izvoljeni v DZ,” je dejal. V SDS sicer še naprej zagovarjajo kombinirani volilni sistem.
Mahnič obenem dvomi, da ima predlog realne možnosti za uspeh. Opozoril je, da za ustavne spremembe ni potrebne dvotretjinske večine, in spomnil, da podobnega predloga v preteklosti ni podprla niti NSi. Po njegovi oceni gre predvsem za politično potezo, s katero želijo predlagatelji doseči ustanovitev ustavne komisije in pridobiti mesto njenega predsednika. Dodal je še, da ne pričakuje, da bo v tem mandatu sprejeta kakršnakoli sprememba volilnega sistema.
Kot so nam sporočili iz NSI, trenutno ni primeren čas za spreminjanje volilne zakonodaje.
“V NSi se v tem trenutku ukvarjamo predvsem s ključnimi problemi države – pretočnostjo prometa, previsokimi davki, dostopnostjo do zdravstvenih storitev, skoraj 800-milijonskim minusom v državnem proračunu,” so sporočili in dodali: “Za spremembo volilne zakonodaje je še čas.”
Odziv Demokratov bomo objavili, ko ga prejmemo.
Načelno podporo pa je napovedala Resni.ca. Poslanec Nedeljko Todorović je povedal, da je stranka preferenčni glas zapisala v program, a konkretnega predloga še niso prebrali. “Če bo predlog dober, ga bomo podprli,” je bil jedrnat, in dodal pripravljenost na usklajevanje morebitnih podrobnosti.
Ozadje: zamolčane obljube in zapletena zgodovina
Predlog ni nov. Gre za besedilo, ki je zelo podobno tistemu, ki ga je leta 2022 sprva predlagala NSi, ki pa si je nato konec leta 2024, ko je prejšnja koalicija predlogu napovedala podporo, premislila. Uvedbo preferenčnega glasu pa je v preteklem mandatu na glasovanju podprl tudi predsednik Demokratov Anže Logar.
Uvedbo preferenčnega glasu je junija 2024 na posvetovalnem referendumu ob nekaj več kot 41-odstotni udeležbi podprlo skoraj 71 odstotkov volivcev.
Doslej noben od številnih poskusov ni dosegel potrebne večine. Najbližje so prišli marca 2020, ko je pod predlog podpisalo 59 poslancev, a so na koncu zmanjkali trije glasovi.
Ne samo skoraj enotno mnenje pravnikov, tudi volja ljudstva s posvetovalnega referenduma je jasna: Slovenija mora spremeniti volilni sistem na način, da bo bolje odražal voljo ljudstva: in pot do tega je ukinitev okrajev ter uvedba preferenčnega glasu, kot je nekoč predlagala že NSi, kasneje pa predlog posvojila tudi odhajajoča koalicija, zdaj opozicija.
Mahničev “strah”, da bi ukinitev okrajev in uvedba preferenčnega glasu dala prednost mestnim kandidatom, je odveč, saj v mestih ne volijo lokalpatriotsko, obenem pa se med seboj ne poznajo niti sosedje. SDS je odločna nasprotnica sistema, ki strankinim vodstvom jemlje moč šahiranja s kandidati na način, da si “lojalnejše” postavljajo v bolj izvoljive okraje – in večjo moč posamične izbire daje ljudem. Nasprotovanje NSi sistemu, ki so ga praktično naštudirali sami, je krajšega daha – v zadnjem letu prejšnjega mandata so rekli, da je za spremembo prepozno, na začetku novega pa pravijo, da je za spremembo prehitro. Morda bo naslednjič krivo deževno vreme.
Kakorkoli, k spremembi ustave glede volilnega sistema je, roko na srce, sedanja opozicija pristopila napačno, kar meče dvom v njihove iskrene namene. Toliko so pa že izkušeni v politiki, da vedo, kako se takšne stvari sprejemajo, če je volja resna – in sicer preko zakulisnih pogajanj in iskanja konsenza. Ko je predlog na načelni ravni usklajen, pa se ga prinese v javnost. V Svobodi, SD-ju in Levici so ubrali drugo pot in “skurili” idejo.
Če spremembe volilnega sistema v tem mandatu ne bomo dobili, kot napoveduje Mahnič – bo s tem še enkrat več kršena jasno izražena volja ljudstva, krivdo za to pa bodo nosili politiki, ki jim ni mar za njeno spoštovanje. In če se lahko SDS izgovarja, da je večina njihovih volivcev vendarle proti proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasom in si želi kombiniranega (kar je lahko do neke mere res), pa se volivci ostalih parlamentarnih strank nedvomno skrivajo v 71 % večini, ki se je za tovrstno spremembo volilnega sistema na referendumu izrekla.
Trojček NSi/SLS/Fokus, Demokrati in Resni.ca imajo ravno 20 potrebnih glasov, ki se prištejejo k opozicijskim. Resni.ca je za, Demokrati in trojček pa se ne bodo mogli skrivati ves mandat.
2 odziva na “Čas za spoštovanje volje ljudi in spremembo volilnega sistema? Mahniča je strah, za Vrtovca pa ni pravi čas”
Ta sistem v resnici povečuje poslanca za dva, saj je potrebno prišteti še manjšinska poslanca. Hkrati ukinitev volilnih okrajev dejansko pomeni večjo centralizacijo. Res je, da strankarske centrale že sedaj svoje vodilne umeščajo v izvoljive okraje, vendar se morajo le-ti skozi cel mandat vsaj minimalno truditi, da ostanejo v stiku s tem okrajem. Po novem bi se lestvica sestavila v glavnem štabu stranke. Volivci bi jo sicer lahko premešali, vendar malo možnosti je, da bi relativno nepoznan kandidat iz manjšega kraja lahko konkuriral relativno bolj poznanemu strankarskemu funkcionarju.
Izgleda, se se stranke t.im. desnice ne bodo odpovedale partitokraciji. Včasih so celo govorile o večinskem sistemu, a jih je kmalu minilo. Celo referendum smo imeli in je bil izglasovan. A koga to sploh briga! Trenutni sistem je tak, da ne volimo poslanca. Ne volimo imena in priimka, kot pri županskih volitvah. Pač pa volimo strankarsko listo. Kaj je na tej listi ni odvisno od volivcev temveč od oddvojenih centrov moči v posamezni stranki. Čista navadna partitokracija. Volivec do zadnjega ne more vedeti, kdo se bo prebil v parlament. Po neki perverzni logiki lahko pride notri nekdo s 400 glasovi, nekdo s 4000 pa ne. Lepa logika, demokracija pa taka!
Seveda se bodo stranke izgovarjale in vlekle na plano razne razlage upoštevajoč, da smo vsi slaboumni in nam lahko natvezijo, kar se jim zahoče. Recimo tale zadnja domislica NSi, češ, da nimajo časa….blabla, bla. Ti res mislijo, da smo vsi slaboumni .
V Angliji imajo enokrožni večinski sistem in jim nihče ne očita , da niso demokratična država.
Komentirajo lahko naročniki