Valicon je konec preteklega leta objavil izsledke raziskave Ogledalo Slovenije, ki od leta 2012 spremlja zaupanje Slovencev in Slovenk v institucije in poklice. Tokrat so rezultate primerjali med štirimi generacijami: med baby boomerje se uvrščajo rojeni pred letom 1959, v generacijo X rojeni med letoma 1960 in 1979, v generacijo Y oziroma med milenijce spadajo rojeni med letoma 1980 in 1995, v generacijo Z pa rojeni po letu 1995.
Čeprav je že nekaj mesecev od objave, rezultati vseeno kažejo zanimivo sliko in morda bo letošnja raziskava potrdila isto smer različnih stopenj zaupanja v institucije in poklice med generacijami.
Pri pregledu podatkov zasledimo, da je najmlajša generacija, ki sicer institucijam na splošno zaupa najmanj, do Cerkve najmanj nezaupljiva. Bolj po domače: najmlajši – generacija Z – sicer v institucije ne verjamejo, a so prav do Cerkve manj zadržani kot starejši.
To seveda ne oznanja začetka krščanske pomladi ali da se mladi množično vračajo v cerkvene klopi. Kaže pa, da mladi Cerkvi morda le niso tako dokončno obrnili hrbta, kot včasih mislimo, skoraj gotovo pa kaže, da so mladi manj obremenjeni z raznimi stereotipi, značilnimi za generacije od leta 1995 nazaj.
Če namreč generacije postavimo drugo ob drugo, je slika precej presenetljiva: največ zadržkov do Cerkve imajo najstarejši, za njimi milenijci, manj generacija X, najmanj pa najmlajša generacija Z. Ko torej pogledamo v cerkvene klopi, kjer je stereotipno največ udeležencev iz generacij pred letom 1979, so ti podatki nadvse zanimivi. Res pa je tudi, da je zelo možno, da bodo z novimi generacijami tudi te, ki imajo sedaj manj zadržkov, iz okolja in medijev pridobili podobne predsodke, kot jih imajo starejši. To bodo pokazale nadaljnje raziskave.
Tudi duhovniki so bolje zapisani pri mladih
Še bolj so zanimivi podatki glede zaupanja v poklice. Na vrhu lestvice so seveda gasilci, reševalci, medicinske sestre, poštarji in zdravniki; na dnu pa politiki, ministri in direktorji. Če pogledamo na poklic duhovnika – priznam, da me je nekoliko presenetilo – se duhovniki še vedno nahajamo proti dnu lestvice, pri čemer pa statistiko »navzdol« usmerja predvsem mnenje generacij pred letom 1995. Najmlajše generacije, torej državljani do 30. leta starosti, pa kažejo izrazit popravek navzgor. Mladi so torej do duhovnikov manj nezaupljivi kot njihovi starši in stari starši. Poleg tega jih gledajo nekoliko bolj naklonjeno kot Cerkev kot ustanovo. Lahko bi rekli, da človeka čutijo bližje od institucije, ki jo predstavlja.
Treba je sicer jasno povedati, da se ne Cerkev kot institucija, ne duhovniki kot poklic ne uvrščamo na pozitivni pol lestvice: še vedno je nezaupanje precejšnje – to smo že vedeli in lestvice vedno znova pokažejo – vseeno pa je pri najmlajši generaciji nezaupanje opazno manjše. Morda najbolj presenetljiva je primerjava z drugimi poklici: generacija Z duhovnikom zaupa bolj kot televizijskim voditeljem, direktorjem, sindikalistom, državnim uradnikom, novinarjem, ministrom in politikom.
Morda najbolj presenetljiva je primerjava z drugimi poklici: generacija Z duhovnikom zaupa bolj kot televizijskim voditeljem, direktorjem, sindikalistom, državnim uradnikom, novinarjem, ministrom in politikom.
Duhovnik ima boljšo podobo kot ustanova
V nanizanih podatkih gotovo odzvanja staro pravilo, da gre vera »po duhovnikih gor« in prav tako »po duhovnikih dol«. Morda ta skopa empirična raziskava kaže, da duhovniki raznih generacij vendarle popravljamo nekatere stereotipe, ki nas pestijo desetletja, celo stoletja?
To govori o pozornosti, ki jo je treba namenjati stalnemu izobraževanju duhovnikov, formaciji novih duhovnikov ter o skrbi za to, da bi duhovniki res bili pastirji, ne pa vse ostalo, kar neredko zraven prinese služba.
Pozitivna informacija je to, da duhovniki nismo več na samem dnu zaupanja v poklice in na tej informaciji bi bilo treba delati, se truditi, ugotoviti, kaj v povprečju delamo dobro ter na tem graditi. Gre seveda le za eno raziskavo, ki tudi ne kaže kakšnih posebnih uspehov, pa vendar se morda kaže dobra priložnost.
Ne gre za splošen premik mladih
Treba je tudi poudariti, da ne gre za kakšen splošen premik. Tudi milenijce še lahko štejemo med mlade, pri čemer je ta generacija precej nezaupljiva tako do institucije Cerkve, kakor tudi do duhovnikov. Izrazito izstopa šele najmlajša generacija Z. Da Cerkvi ljudske množice ne zaupajo preveč, je jasno in neizpodbitno dejstvo. Preveč je bilo škandalov, običajno tudi precej medijsko napihnjenih, da bi se to ne poznalo na zaupanju v Cerkev kot institucijo.
S tem nikakor ne želim trditi, da je za nezaupanje kriva medijska krajina: vsak škandal je pač škandal, pomeni packo na obrazu institucije in zaupanje je bilo skozi zadnja desetletja večkrat zapravljeno. Od finančnega zloma Nadškofije Maribor, obtožb o zlorabah in njihovem prikrivanju, motečega političnega udejstvovanja Cerkve, pa tudi od dediščine socialističnega odnosa do vere in desetletij proticerkvene propagande si pač še dolgo ne bomo opomogli.
Te stvari je treba priznati, reševati in se sprijazniti, da nas pač zelo močno tepejo, kar je po svoje tudi prav: pravici mora biti zadoščeno.
Priložnost za naprej
Valiconov rezultat tudi kaže, da problem starejših ni splošno nezaupanje v institucije. Baby boomerji institucijam kot celoti namreč zaupajo bolj kot mladi, Cerkvi pa občutno manj. Njihova zadržanost je torej precej cerkveno specifična in najverjetneje povezana z nakopičenimi izkušnjami zgoraj omenjenih dejstev. Pri generaciji Z je skoraj obrnjeno: institucijam mladi nasploh ne zaupajo, so pa do Cerkve manj odklonilni kot starejše generacije. Morda zato, ker mladi s Cerkvijo nimajo tako tesnega odnosa, verjetno pa tudi zato, ker s seboj ne nosijo obremenilne zgodovinske prtljage, kar pomeni tudi manj osebnega razočaranja.
To je vsekakor priložnost za naprej. Cerkev na Slovenskem je na pragu velikih sprememb, ki ne bodo prišle po raznih pastoralnih načrtih, ampak po nuji. Številke so takšne, kot so, in temu se bo treba prilagoditi, kakor že tolikokrat v zgodovini. Morda – pravzaprav gotovo – je v tem tudi določena priložnost obračanja novega lista.
Komentirajo lahko naročniki