Mavrična zastava na predsedniški palači, ukrajinska na pročelju državne ustanove ali izraelska zastava kot izraz politične podpore. Če bo državni zbor sprejel predlog Resnice, bi bilo takšnih prizorov na slovenskih javnih institucijah lahko precej manj. DZ je danes opravil prvo obravnavo dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, po katerih bi bilo na pročeljih državnih in javnih institucij dovoljeno izobešati le zastave, napise, grbe in druge simbole, za katere obstaja izrecna pravna podlaga.
Predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović je med razpravo poudaril, da pročelja državnih institucij ne bi smela postati prostor vsakokratnega političnega ali ideološkega sporočanja. Vlada predlog podpira, podporo so napovedali tudi poslanci SDS ter NSi, SLS in Fokusa. Svoboda, SD in Levica predlogu nasprotujejo ter opozarjajo, da posega v avtonomijo javnih institucij in da koalicija z njim odpira predvsem simbolni oziroma kulturnopolitični spor.
V Evropi enotnega pravila ni
Predlog odpira tudi širše vprašanje uporabe političnih, družbenih in tujih državnih simbolov na javnih stavbah. Evropske države imajo pri tem različne prakse. Nemčija je denimo leta 2022 dovolila izobešanje mavrične zastave na zveznih uradnih stavbah ob določenih priložnostih, pri čemer se ta izobeša ob nemški državni zastavi. Tudi v Veliki Britaniji veljajo podrobna pravila glede zastav na vladnih stavbah, Union Jack ima praviloma prednostni položaj, dovoljene pa so tudi nekatere druge zastave. Slovenski predlog bi šel v smer strožje omejitve, saj bi bila uporaba simbolov na javnih stavbah vezana na izrecno zakonsko podlago.
O tem, ali bo predlog nadaljeval parlamentarno pot, bodo poslanci odločali v četrtek. Stranke, ki so se danes izrekle za predlog, imajo skupaj 42 poslancev, nasprotniki 40. Demokrati stališča niso predstavili, prav tako se njihovi poslanci niso vključili v razpravo. Njihovih šest glasov bi zato lahko pomembno vplivalo na razplet glasovanja in nadaljnjo usodo predloga.
Komentirajo lahko naročniki