Dan pred dnevom državnosti je poslanska skupina Resnica v državni zbor vložila predlog spremembe zakona, ki bi občutno omejil uporabo simbolov na pročeljih javnih institucij. Če bi bila novela sprejeta, bi bilo na stavbah državnih organov, ministrstev, občin, javnih zavodov in drugih institucij dovoljeno izobešati le zastave in druge simbole, za katere obstaja izrecna zakonska podlaga.
Predlagatelji menijo, da bi s tem okrepili politično in institucionalno nevtralnost javnih ustanov ter preprečili, da bi posamezni nosilci javnih funkcij državne institucije uporabljali za izražanje svojih ideoloških ali političnih stališč.
Predsednik državnega zbora in prvak Resnice Zoran Stevanović je ob predstavitvi predloga dejal, da je pravna podlaga jasno določena za slovensko zastavo, zastavo Evropske unije, zastave nekaterih državnih institucij ter za protokolarne obiske tujih delegacij. Po njegovih besedah pa na uradnih institucijah ne bi smelo biti prostora za zastave tujih držav, različnih gibanj ali društev.
Odziv na zadnje politične spore?
Čeprav v Resnici poudarjajo, da ne gre za odgovor na konkreten primer, predlog prihaja po več odmevnih sporih glede simbolov na državnih stavbah.
Prva poteza nove vlade Janeza Janše je bila odstranitev palestinske zastave z vladnega poslopja. Kasneje je palestinsko zastavo na pročelje predsedniške palače izobesila predsednica republike Nataša Pirc Musar, s čimer je želela opozoriti na razmere v Gazi.
Globe do 5000 evrov
Predlog predvideva tudi sankcije. Inšpekcijske službe bi lahko odredile odstranitev prepovedanih simbolov v roku 24 ur, odločba pa bi bila izvršljiva takoj.
Za javne zavode, agencije in druge pravne osebe javnega prava so predvidene globe od 1.500 do 5.000 evrov. Odgovorne osebe bi lahko plačale od 500 do 2.000 evrov kazni, fizične osebe pa od 300 do 1.000 evrov.
Podobno razpravo je sprožila tudi odstranitev mavrične zastave pred ministrstvom za kulturo. Na ministrstvu so potezo utemeljili z željo po politični in ideološki nevtralnosti državnih institucij, kritiki pa so opozorili, da je šlo za simbolno sporočilo o zmanjšani podpori pravicam skupnosti LGBTQ+.
Zanimivo je, da so bile v času prejšnje Janševe vlade na vladnem poslopju izobešene tudi ukrajinske in izraelske zastave, kar kaže, da vprašanje simbolne podpore tujim državam ni povezano zgolj z eno politično opcijo.
Kje je meja med nevtralnostjo in sporočilom?
V jedru razprave je vprašanje, ali morajo javne institucije ostati strogo nevtralne ali pa lahko v izjemnih okoliščinah simbolno podprejo človekove pravice, solidarnost z napadenimi državami ali ranljivimi skupinami.
Podporniki predloga opozarjajo, da državne ustanove niso namenjene političnemu aktivizmu in da različni simboli pogosto poglabljajo družbene delitve.
Nasprotniki pa menijo, da so nekatere zastave izraz univerzalnih vrednot, kot so človekove pravice, enakost in mednarodna solidarnost.
Komentirajo lahko naročniki