Virtualni kalifat: Kako Islamska država rekrutira zahodno generacijo Z

V prejšnjem članku smo pokazali, da džihadistična grožnja v Evropi vse manj temelji na velikih in hierarhično organiziranih celicah. V ospredje prihajajo samostojni storilci, preprosti načini napada in hitri procesi spletne radikalizacije.

A še huje je to, da se radikalizirajo predvsem mladi. Europol je namreč za leto 2025 v Evropski uniji zabeležil 347 aretacij zaradi džihadističnih terorističnih kaznivih dejanj. Med aretiranimi je bilo 108 oseb, starih največ 18 let. Mladi so tako predstavljali skoraj tretjino vseh džihadističnih aretacij. Nekateri preprečeni napadi so bili povezani tudi z mladoletnimi osumljenci.

Podatek odpira vprašanje, ki je tesno povezano s spreminjanjem evropske teroristične grožnje: kako so se džihadistična propaganda in spletne mreže približale generaciji, ki je odraščala s pametnimi telefoni, TikTokom, memi, spletnimi igrami in algoritmi? Odgovor ponuja analiza Mednarodnega centra za boj proti terorizmu – ICCT z naslovom »Engineering the Virtual Caliphate: Islamic State’s Exploitation of Gen-Z Culture«.

Kalifat je izgubil ozemlje, ne pa digitalnega prostora

Po ozemeljskem porazu tako imenovanega kalifata se je Islamska država še izraziteje usmerila v spletna okolja. Njena propaganda ni več omejena na uradne videoposnetke, spletne revije, verske govore in šifrirane komunikacijske kanale.

Ob tradicionalnem digitalnem ekosistemu je nastala nova plast, prilagojena mlajšim zahodnim uporabnikom. Tako se ekstremisti pojavljajo na družbenih omrežjih, v spletnih igrah, glasbenih trendih in kulturi memov. Pri tem uporabljajo ironijo, vizualno estetiko, gamifikacijo in kratke viralne vsebine, ki so podobne običajnim spletnim objavam mladih.

Pomemben del teh vsebin ni uradno izdelan v propagandnih strukturah Islamske države. Ustvarjajo in predelujejo jih simpatizerji, navdihnjeni posamezniki ter ohlapno povezane spletne skupnosti. Ti uporabniki iz uradnih posnetkov jemljejo simbole, zvok in vizualne elemente ter jih prilagajajo TikToku, Instagramu, YouTubu in drugim platformam.

Uradna in bolj doktrinarna propaganda pri tem ni izginila. Še vedno obstaja predvsem na šifriranih platformah in v kanalih, namenjenih regionalnim občinstvom. Mladim prilagojena vsebina je dodatna vstopna plast, ki lahko uporabnika najprej pritegne z estetiko, humorjem ali občutkom skupnosti, šele pozneje pa ga pripelje do bolj jasnih ideoloških sporočil.

To je bistvena sprememba. Propaganda ni več nujno videti kot propaganda.

Od TikToka do zaprtih kanalov

ICCT opisuje tako imenovano strategijo lijaka, ki jo bolj poznamo iz sveta marketinga ali prodaje.

Gaming kot prostor druženja in normalizacije nasilja

Spletne igre so za veliko mladih predvsem prostor sprostitve, ustvarjalnosti in druženja. Prav zaradi njihove družbene funkcije pa jih lahko poskušajo izkoristiti tudi skrajneži.

ICCT opisuje vsebine, povezane z igrami Roblox in Minecraft, v katerih so uporabniki ustvarjali džihadistično obarvane like, okolja in zgodbe. Posnetki takšnih iger se lahko nato širijo na TikToku, Twitchu in drugih platformah, kjer dosežejo tudi uporabnike, ki teroristične propagande niso iskali.

Pri tem ne gre samo za vsebino igre, ampak tudi za družbeni prostor okoli nje. Skupinski klepeti, zasebni strežniki in skupno oblikovanje igralnih scenarijev omogočajo povezovanje uporabnikov. Nekateri so lahko pozneje povabljeni v bolj zaprte skupine, kjer postane vsebina izrazitejša.

Europol opozarja, da teroristični in nasilno ekstremistični akterji posnemajo elemente oblikovanja iger, kot so tekmovanja, lestvice, izzivi in sistemi nagrajevanja. Takšna gamifikacija lahko olajša sodelovanje z nasilnimi vsebinami, prispeva k njihovi normalizaciji ter zabriše mejo med spletno dejavnostjo in resničnim nasiljem.

To ne pomeni, da spletne igre povzročajo radikalizacijo ali da so njihovi uporabniki posebej nagnjeni k ekstremizmu. Pomeni pa, da lahko skrajneži okolja, v katerih mladi že gradijo odnose in identiteto, uporabijo za prvi stik in postopno ustvarjanje skupnosti.

Kratki videi, memi in glasba

Kaj lahko nekatere mlade pritegne?

Vprašanje, kaj mlade pritegne k džihadističnemu ekstremizmu, nima enega odgovora. Prav tako ni mogoče govoriti o generaciji Z kot o enotni skupini. Velika večina mladih, ki uporablja TikTok, igra spletne igre ali se spoprijema z osamljenostjo, nikoli ne postane radikalizirana.

Propaganda poskuša izkoristiti kombinacijo različnih potreb in ranljivosti.

Prva je pripadnost. Spletne skrajne skupnosti uporabniku ponujajo skupne simbole, izraze, šale in nasprotnike. Mlad človek ne dobi le političnega sporočila, ampak občutek, da je postal del skupine, ki ga razume in sprejema.

Druga je identiteta. Islamska država mladim ponuja izredno poenostavljeno delitev sveta na dobro in zlo, vernike in sovražnike, močne in šibke. Kompleksna vprašanja identitete, vere, politike in osebnih težav pretvori v navidezno jasen sistem pravil.

Tretja sta smisel in gotovost. Mladim, ki iščejo smer, lahko ekstremistična ideologija ponudi občutek poslanstva. ICCT opozarja, da Islamska država sebe predstavlja kot alternativno pot do časti, stabilnosti in domnevno čistega družbenega reda.

Pomembna sta tudi status in priznanje. Nekateri spletni uporabniki z objavljanjem vsebin, uporabo simbolov in dokazovanjem ideološke strogosti pridobivajo ugled znotraj majhne, vendar zanje pomembne skupnosti. Vrstniki lahko posameznika izzivajo, naj svojo pripadnost dokaže z vse bolj skrajnimi izjavami ali dejanji.

Propaganda je lahko prilagojena tudi glede na spol. Mladim moškim lahko ponuja podobe moči, nasilne moškosti, materialnega uspeha in družbene avtoritete. Dekletom lahko prikazuje idealizirano družinsko življenje, pripadnost skupnosti ali romantično predstavo partnerstva z borcem.

Širša raziskava ICCT o spletni radikalizaciji mladih na Nizozemskem, ki je zajela ocene 50 strokovnjakov, raziskovalcev, oblikovalcev politik ter pripadnikov policije in obveščevalnih služb, je posebej izpostavila socialno izolirane mlade, posameznike z identitetnimi težavami in nekatere nevrodivergentne uporabnike. Gre za dejavnike ranljivosti, ne za napoved, da bo posameznik postal ekstremist.

Države in platforme zaostajajo

Avtorja analize ICCT govorita tudi o »vrzeli v pospeševanju«. Teroristične in ekstremistične skupnosti se lahko novim trendom, platformam in načinom moderiranja prilagodijo v nekaj tednih. Državne institucije, zakonodaja in veliki preventivni programi pa se pogosto odzivajo več mesecev ali let.

Ko platforma odstrani določeno skupino ali simbol, lahko uporabniki hitro spremenijo besedišče, vizualno podobo in lokacijo. Uradni propagandni videoposnetek je razmeroma preprosto prepoznati. Meme, posnetek iz videoigre ali ironično objavo z dvoumnim simbolom pa je bistveno težje oceniti brez razumevanja širšega konteksta.

Zato zgolj odstranjevanje posameznih objav ne zadostuje. ICCT izpostavlja potrebo po čezmejnem sodelovanju, spremljanju celotnih spletnih omrežij ter preventivnih pristopih, ki razumejo kulturo mladih. Nizozemski policy brief ob tem priporoča boljšo digitalno pismenost, pobude, ki jih vodijo mladi sami, ter preventivo, občutljivo za razvojne in osebne okoliščine mladostnikov.