Vročinski valovi vse bolj vplivajo na izbiro počitniških krajev, saj se Slovenci vse raje odločamo za hladnejše turistične destinacije, ugotavlja Forbes Slovenija.Ponudniki v gorskih in zelenih destinacijah opažajo več obiskovalcev predvsem v obdobjih najhujše vročine.
Na Rogli, ki leži na 1.517 metrih nadmorske višine, so lahko temperature tudi deset stopinj nižje kot v dolini. V Uniturju tedaj beležijo več dnevnih obiskovalcev in prenočitev, zlasti družin z majhnimi otroki in starejših. Gostje ne iščejo več samo pohodništva in adrenalinskih dejavnosti, temveč tudi senco, čisti zrak, bližino vode, mir in lažje aktivnosti v naravi.
Obisk v gorah raste, na morju pada
Podoben pojav je v tujini dobil ime »coolcation«, počitnikovanje v hladnejših krajih. Financial Times poroč o rasti zanimanja britanskih turistov za Norveško, Švedsko in Dansko, vendar sredozemske destinacije še naprej ostajajo zelo priljubljene. Med morebitnimi evropskimi zmagovalci tega trenda se omenja tudi dolina Soče. Ponudniki v Bovcu poročajo o rekordnem juniju in juliju ter daljšem bivanju gostov.
Ali ljudje ‘sea, sun, sand’ turizem res menjajo za bolj osvežilne lokacije?
Odgovarjajo v Savi in Uniturju, podjetju Opus Magnum, ki vozi tuje turiste po 🇸🇮. Kje smo, razloži tur. strokovnjakinja.https://t.co/mXOTL9Bj6t pic.twitter.com/pn1gAwQfNC
— Andreja Loncar (@AndrejaLoncar) August 8, 2026
Podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da so gorske občine, predvsem Bled, Bohinj in Kranjska Gora, junija ustvarile 731.000 oziroma 37 % vseh nočitev. To je pet odstotkov več kot leto prej. Obmorske občine so dosegle 19 % prenočitev, ob čemer beležijo 2 % padec v primerjavi z lanskim letom.
Turistična strokovnjakinja Maja Uran Maravić kljub temu opozarja, da posamezni podatki še ne dokazujejo sistematičnega odmika od vročih destinacij. Alpska središča imajo zaradi narave in ponudbe že tradicionalno močno poletno sezono, rast pa beleži tudi vroča Ljubljana.
Vročina torej postaja pomembnejši dejavnik pri izbiri dopusta in lahko dolgoročno okrepi slovenske alpske ter zelene destinacije. Kljub temu pa za zdaj še ni mogoče govoriti o radikalnem preoblikovanju slovenskega turističnega zemljevida.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.
Komentirajo lahko naročniki