Posledic letošnje vročine morda ne bomo najprej opazili na ceniku, ampak na poreklu hrane. Potem pa bo najbrž prišel na vrsti tudi višji račun. In ta ne bo enak za krompir, jajca, kruh in meso.
Na slovenskih njivah je namreč ponekod izgubljena najmanj polovica pridelka, na drugi strani pa so svetovne cene pšenice samo julija poskočile za 5,8 odstotka, Banka Slovenije pa za prihodnje leto že napoveduje 4-odstotno rast cen hrane.
Ko se govori o suši, človeka na koncu zanima zelo preprosta stvar: koliko več bom pustil v trgovini? Bo deset jajc, ki danes stanejo tri evre, prihodnje leto stalo 3,10, 3,30 ali že 3,50 evra? Kaj bo s krompirjem? S kruhom? Z oljem?
V Sloveniji je dolgotrajna suša na območjih brez namakanja pridelek ponekod zmanjšala vsaj za polovico. Med najbolj prizadetimi so po podatkih, ki jih je zbrala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, koruza, krompir, sončnice, zelenjava, trajno travinje in sadje. Agrarni ekonomisti ob tem opozarjajo, da se zmanjšanje domačega pridelka na računih slovenskih kupcev verjetno ne bo pokazalo takoj. Prej bomo na policah opazili več uvoženega sadja in zelenjave, denimo iz Španije in Italije.
To pomeni, da bo prvi obraz suše morda pisal »poreklo: Španija«, šele drugi pa bo višji znesek na računu.
Svetovna hrana se je spet začela dražiti
Naročniška vsebina
Koliko bodo stala jajca?
Jajce je skoraj idealen primer, kako se podražitve širijo po prehranski verigi. Kokoš suše seveda ne občuti neposredno. “Občuti” pa jo njen obrok. Če je zaradi slabšega pridelka dražja koruza in če se podražijo druge sestavine krme, se povečajo stroški rejca. Dodamo energijo, delo, embalažo, prevoz in marže, rezultat pa se lahko čez nekaj mesecev pokaže na polici.
Toda tu je pomembna zavora: 10-odstotna podražitev koruze ne pomeni 10-odstotne podražitve jajc. Krma je le eden od stroškov proizvodnje. Poleg tega trgovci cen vhodnih surovin ne prenesejo nujno takoj in v celoti na kupca. Konkurenca, pogodbe med dobavitelji in trgovci ter drugi stroški lahko učinek ublažijo ali zamaknejo.
Zato trenutno ni mogoče pošteno napovedati, da bo deset jajc prihodnje leto stalo natančno 3,37 evra.
Lahko pa zelo preprosto pokažemo, kaj bi različni scenariji pomenili za kupca. Če za izhodišče vzamemo deset jajc za tri evre, se že nekaj odstotkov podražitve hitro pozna na polici:
Petodstotna rast torej pomeni 15 centov več za zavoj, desetodstotna 30 centov, 15-odstotna pa že 45 centov. Posamezen nakup se zaradi tega še ne zdi dramatičen. Toda jajca kupujemo vedno znova – enako pa se lahko po nekaj centov ali nekaj deset centov podražujejo kruh, mleko, olje, zelenjava in drugi izdelki. Prav seštevek teh majhnih podražitev na koncu določi, koliko več denarja gospodinjstvo pusti v trgovini.
Banka Slovenije: prihodnje leto hrana dražja za štiri odstotke
Najbolj oprijemljiva uradna slovenska številka je za zdaj napoved Banke Slovenije. Ta ocenjuje, da bo rast cen hrane letos znašala 1,9 odstotka, potem ko je bila lani 4,9-odstotna. Nato pa naj bi se ponovno okrepila. Za leto 2027 Banka Slovenije napoveduje 4-odstotno rast cen hrane, za leto 2028 pa še 3,3-odstotno.
To je posebej zanimivo zato, ker je bila napoved pripravljena junija, preden so bile znane vse posledice letošnjih julijskih vročinskih valov in suše. Banka Slovenije je že takrat opozarjala na postopno prelivanje višjih cen energentov in gnojil skozi pridelovalno in dobavno verigo ter na vpliv veleprodajnih cen prehranskih surovin in stroškov dela.
Štirje odstotki se ne slišijo veliko. Dokler jih ne prevedemo v denar. Če gospodinjstvo za hrano porabi 400 evrov na mesec, štiriodstotna podražitev pomeni približno 16 evrov dodatnega stroška vsak mesec. To je 192 evrov na leto.
Če družina za hrano porabi 600 evrov mesečno, štiriodstotna rast pomeni 24 evrov več na mesec oziroma 288 evrov na leto.
Če bi se zaradi kombinacije slabih letin, energije, gnojil in svetovnih cen hrane zgodil precej neugodnejši, denimo osemodstotni scenarij, bi pri 600 evrih mesečnih izdatkov govorili že o skoraj 50 evrih dodatnega stroška vsak mesec. In to brez spremembe količine hrane v vozičku.
Krompir lahko “občuti” sušo drugače kot kruh
Naročniška vsebina
Paradoks mesa: zakaj lahko suša ceno najprej zniža
Na prvi pogled bi moralo veljati: če ni trave in je krma dražja, mora biti dražje tudi meso. Toda pri živinoreji se lahko kratkoročno zgodi prav nasprotno. Ko zaradi suše zmanjka paše in krme, mora rejec kupovati dražjo dodatno krmo ali zmanjšati čredo. Če se veliko kmetov hkrati odloči za prodajo oziroma izločanje živali, pride na trg več živine.
Ponudba se kratkoročno poveča. Cena živali lahko zato pade. Raziskave posledic preteklih suš na govedorejo so pokazale prav ta mehanizem: dražja krma in pomanjkanje paše spodbudita zmanjševanje čred in povečano število živali za zakol, kar lahko kratkoročno zniža cene žive živine.
Toda pozneje je živali manj. Manj je krav, manj telet in manj živine, ki prihaja na trg. Takrat se učinek obrne in cene začnejo rasti. Zato je mogoče paradoks opisati zelo preprosto: Meso se lahko zaradi suše najprej poceni prav zato, ker ga bo pozneje manj.
Na svetovnem trgu se je cena mesa julija dejansko znižala za 2,8 odstotka, kar je bil prvi mesečni padec letos. Pocenili so se perutnina, svinjina in govedina. Dolgoročna slika pa je povsem drugačna. Evropska komisija za letos napoveduje, da bo proizvodnja govejega mesa v EU upadla za 2,6 odstotka, zmanjšuje pa se tudi goveja čreda. Račun, ki bo izstavljen morda šele naslednje leto.
Komentirajo lahko naročniki