Med 38 državami OECD z najvišjo inflacijo cen hrane je Slovenija na četrtem mestu. Pred njo so zgolj Turčija, Estonija in Japonska. Premier Golob je glede podražitev hrane, predvsem mesa, povedal, da “nimamo še podatkov po verigi, kje je prišlo do tega skoka in zakaj”, a je napovedal ukrepe.
Glavni ekonomski analitik pri GZS razlog za rast cen hrane, predvsem zelenjave in mesa, vidi v slabi letini.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki združuje 38 držav, je v začetku septembra objavila podatke o inflaciji za julij. Na spodnji sliki vidimo letno inflacijo cen hrane v juniju in juliju letos, države so razvrščene glede na julijsko inflacijo padajoče. Slovenija na lestvici zaseda četrto mesto s 7,7-% inflacijo cen hrane.
Podražitev hrane je k inflaciji v Sloveniji prispevala največ
Letna inflacija v Sloveniji je bila v juliju 2,8-%. Inflacija cen hrane je k temu prispevala 1,4 odstotne točke (hrana se je v primerjavi z julijem 2024 podražila za 7,7 %). Z 0,4 odstotne točke so sledile višje cene v restavracijah in hotelih (podražile so se za 5,6 %) ter z 0,3 odstotne točke rast cen v skupini rekreacija in kultura (3,0-% podražitev).
Zakaj se je hrana podražila
Iz zgodovinskih podatkov o inflaciji za Slovenijo je razvidno, da se je inflacijski val, ki se je začel aprila 2021, začel z rastjo cen energije in ostalega, kasneje je sledila še rast cen hrane. K inflacijskemu valu, ki se je začel novembra 2024, pa prispevajo ravno podražitve hrane in ostalega (brez hrane in energije), ob tem, da se je energija celo pocenila. To dejstvo podpira tezo Bojana Ivanca, glavnega ekonomskega analitika pri GZS, ki je v Odmevih kot razlog za rast cen hrane navedel slabo letino v regiji med Padsko in Panonsko nižino, ki je povzročila višjo rast cen zelenjave in mesa. Predvideva pa, da se bodo te cene umirile po naravni poti.
Golob še ne ve, kdo je kriv za podražitve, a je obljubil ukrepe
Poslanec Jani Prednik (SD) je na ponedeljkovi seji državnega zbora premierja Goloba vprašal, ali vlada razmišlja, da bi znižala DDV na posamezne nujne življenjske potrebščine, kot so kruh, mleko, otroške plenice, otroška hrana in navsezadnje tudi na meso. Golob naj bi izjavil, da se je prav slednje podražilo najbolj – za 25 odstotkov.
Golob je odgovoril, da so bili vladni ukrepi proti podražitvam hrane v letih 2022 in 2023 uspešni. “Te ukrepe bomo nadgradili zato, da poskrbimo, da kdorkoli v proizvodni verigi mesa, ki danes neupravičeno služi, pač tega ne bo več mogel početi v bodoče,” je povedal premier. Dodal je, da nimajo še podatkov po verigi, kje je prišlo do tega skoka in zakaj, a je obljubil ukrepanje.
Kljub temu da cene živil zadnja leta naraščajo, pa se povečuje tudi količina zavržene hrane. Lani se je je zavrglo 164.803 ton ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti živilske proizvodnje. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo.
Največ odpadne hrane je lani sicer nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili.
V Sloveniji je lani stopnja samooskrbe pri zelenjavi dosegla 37 %, pri sadju 27 % in pri mesu 79 %. (vir: SURS)
Slovenski kmetje za podražitve hrane niso krivi
Naročniška vsebina
Slovencem je prehranska varnost prioriteta
Pri ključnih prioritetah Slovenija odstopa od večine drugih evropskih držav. Evropejci iz drugih držav kot prioriteto vidijo inflacijo ter obrambo in varnost, Slovenci kmetijstvo in prehransko varnost. Več o tem v članku Slovenci vidimo v EU druge prioritete od večine ostalih: za obrambno varnost nam ni mar, skrbi pa nas za kmetijstvo in prehransko varnost.
Komentirajo lahko naročniki