Reprezentativne sindikalne centrale ostro nasprotujejo predlaganemu t. i. interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki ga predlagajo NSi, SLS in Fokus. Po njihovem prepričanju zakon ni razvojni, temveč sistemski paket ukrepov, ki po njihovem mnenju predvsem razbremenjuje kapital, hkrati pa posega v temelje socialne države.
Po predlogu zakon združuje več davčnih razbremenitev za gospodinjstva, podjetnike in upokojence. Skupni letni strošek za proračun je ocenjen na 787 milijonov evrov, letos – ob začetku veljavnosti s 1. julijem 2026 – pa približno 397 milijonov evrov.
Kaj prinaša predlog zakona?
Med največjimi finančnimi učinki izstopajo znižanje DDV na energente na 9,5 % (172 milijonov evrov letno), uvedba splošne davčne olajšave v višini 6.250 evrov (180 milijonov evrov) ter znižanje DDV na osnovna živila na 5 % (100 milijonov evrov). Pomembno razbremenitev prinašajo tudi nižji prispevki za mikro s.p.-je (90 milijonov evrov) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine (65 milijonov evrov).
Na drugi strani zakon vključuje tudi ukrepe, ki so politično bolj sporni: t. i. razvojno kapico pri 7.500 evrih bruto (55,7 milijona evrov učinka), ukinitev najvišje 50-odstotne dohodninske stopnje (35 milijonov evrov) ter znižanje obdavčitve oddajanja premoženja (z 25 % na 15 %).
Po ocenah predlagateljev največ koristi prinaša široki populaciji prek nižjih cen hrane in energentov, medtem ko sindikati opozarjajo, da so dejanski relativni dobitniki druge skupine: mikro podjetniki, višje plačani posamezniki in lastniki premoženja. Razvojna kapica, ki koristi približno enemu odstotku zaposlenih, je postala osrednja točka političnega spora.
Kdo ima največ koristi?
(analiza Claude AI)
Široka populacija (2,1 mio ljudi): znižanje DDV na hrano in energente – koristi vsem, a je učinek na posameznika relativno skromen.
Mikro s.p.-ji (20.000): med relativno največjimi zmagovalci z 90 mio € letne razbremenitve.
Visoko plačani (8.100 oseb): razvojna kapica pri 7.500 € bruto – to je točka največje politične spornosti, saj koristi le najboljše plačanim.
Upokojenci in popoldanski s.p.-ji (672.000): ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo prinaša 65 mio € skupne razbremenitve.
(analiza Gemini)
Prihranke lahko merimo na dva načina: po skupnem znesku, ki ostane ljudem, in po številu oseb, na katere ukrep vpliva.
1. Glede na skupni finančni učinek (Kje ostane največ denarja?)
- Energenti (172 mio €): To je finančno najtežji ukrep, ki neposredno znižuje mesečne stroške gospodinjstev.
- Splošna dohodninska olajšava (180 mio €): Ta ukrep pusti največ denarja neposredno v žepih zaposlenih preko višjih neto plač.
- Osnovna živila (100 mio €): Znatno znižanje stroškov košarice osnovnih dobrin.
- Nižji prispevki za mikro s. p.-je (90 mio €): Močna finančna injekcija za najmanjše poslovne subjekte.
2. Glede na število ljudi (Kdo bo ukrep najbolj čutil?)
- Množični učinek: Znižanje DDV na hrano in energente vpliva na 2,1 milijona ljudi (praktično na vse prebivalce).
- Zaposleni: Povišanje splošne olajšave bo občutilo 1,12 milijona oseb, kar pomeni skoraj celotno delovno aktivno prebivalstvo.
- Upokojenci in popoldanski s. p.-ji: Kar 672.000 oseb bo imelo korist od ukinitve dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
3. Individualni zmagovalci (Kdo prihrani največ na osebo?)
- Visoko izobraženi kadri (Razvojna kapica): 8.100 oseb si bo razdelilo 55,7 mio €, kar je v povprečju skoraj 6.900 € prihranka na osebo letno.
- Mikro s. p.-ji: 20.000 podjetnikov bo deležnih 90 mio € razbremenitve, kar v povprečju znaša 4.500 € na podjetnika letno.
Dialog ali stavka?
Sindikati vztrajajo, da takšni ukrepi povečujejo neenakosti, slabijo solidarnost v pokojninskem sistemu in lahko vodijo v nižje javne prihodke brez jasnih nadomestil. Posebej kritični so do zniževanja davkov na kapital in nepremičnine, saj po njihovem mnenju koristi predvsem ožjemu krogu ljudi.
Ob tem poudarjajo, da zakon ne vsebuje celovite ocene finančnih posledic in ne predvideva ukrepov za nadomestitev izpada proračunskih prihodkov, kar bi lahko vplivalo na kakovost javnih storitev. Opozarjajo tudi na možna tveganja glede skladnosti z evropskimi fiskalnimi pravili.
Ključni očitek sindikatov ostaja način sprejemanja: zakon naj bi bil pripravljen brez ustreznega socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Zato pozivajo predlagatelje, naj ga umaknejo ali omejijo zgolj na ukrepe za blaženje draginje, vse ostale reforme pa prepustijo širši, strokovni razpravi.
Če do dialoga ne bo prišlo, sindikati napovedujejo zaostritev aktivnosti. Po njihovih besedah so pripravljeni tudi na stavko, če bo zakon sprejet enostransko. Ob tem opozarjajo, da Slovenija v času visoke zaposlenosti in rastočih dobičkov ne potrebuje ukrepov, ki bi povečevali neenakosti, temveč politike, ki krepijo socialno varnost in dostojno delo.
Če kaj, interventni zakon, ki ga je vložil “tretji blok”, ne jemlje nikomur (zahteva pa proračunsko disciplino). Pridobivajo vsi: najrevnejši z nižjimi stroški za hrano, nižjimi položnicami: majhni s.p.-ji – mladi svobodnjaki z davčno razbremenitvijo, vsi zaposleni z višjo osnovno olajšavo, za najbolj izobražene in najbolj iskane – tiste, ki nam zdaj bežijo v tujino, s sedeži podjetij in korporacij vred.
Te se trudi nova konstelacija zadržati v Sloveniji. Od njih imajo vsi nekaj – najbolj sposobni ljudje višje plače, proračun pa neproporcionalno veliko prihodkov. Zakaj torej sindikati to želijo zrušiti.
Odgovor je preprost:
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki