Današnjo izredno sejo državnega zbora so začeli z novelo Zakona o vladi, v kateri SDS predlaga reorganizacijo ministrstev in zmanjšanje z dosedanjih 19 na 14, ob ohranitvi enega ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Cilj predlagateljev je vzpostaviti bolj kompaktno, učinkovito in cenejše upravljanje z državo. Predlog ni le tehnična reorganizacija, temveč odpira širše vprašanje, kako velika in razdrobljena naj bo izvršilna oblast v majhni državi, kot je Slovenija.
Število in sestavo ministrstev primerjamo z našimi sosedi.
Slovenija šteje približno 2,11 milijona prebivalcev. Do sedaj je imela vlada 19 ministrstev plus enega ministra brez resorja, kar je pomenilo enega ministra na približno 106.755 prebivalcev. Po novem predlogu bi se razmerje spremenilo na enega ministra na približno 142.340 prebivalcev. To predstavlja opazno izboljšanje na centralni ravni, a še vedno relativno visoko število v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami.
Koliko ministrov imajo naši sosedje?
Kako pa Slovenija stoji v primerjavi z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo?
Avstrija z okoli 9,11 milijona prebivalcev ima na zvezni ravni približno 12 do 15 ministrstev, kar pomeni enega ministra na približno 828.000 prebivalcev. Če k temu prištejemo še ministre devetih deželnih vlad brez deželnih glavarjev, se skupno število povzpne na okoli 77 ministrov, kar da enega ministra na približno 118.000 prebivalcev po celotnem sistemu. Avstrija je federalna država z močnimi deželami, zato je neposredna primerjava omejena.
Italija z okoli 59 milijoni prebivalcev ima poleg premierske pozicije trenutno 25 ministrov, kar pomeni enega ministra na približno 2,36 milijona prebivalcev na centralni ravni. Če dodamo ministre 20 regionalnih vlad brez predsednikov, se razmerje nekoliko približna slovenskemu in sicer na enega ministra na približno 345.000 prebivalcev, a je razlika še vedno vsaj 2, 5 x večja. Poudariti je treba, da je skoraj četrtina ministrov v resnici brezresorskih ministrov, a kljub temu še vedno ti posegajo v proračunska sredstva in jih je zato smiselno voditi pod to evidenco o tem vprašanju.
Madžarska z 9,59 milijona prebivalcev ima trenutno 14 ministrov plus dva urada brez premiera, kar daje enega ministra na približno 593.000 prebivalcev., določene lokalne predstavnike v njihovih regijah pa ni moč primerjati z italijanskimi, avstrijskimi ali slovenskimi po pristojnostih ali izvršilni moči.
Hrvaška z 3,82 milijona prebivalcev ima 18 ministrstev, kar pomeni enega ministra na približno 212.000 do 215.000 prebivalcev, pri čemer imajo tudi specifična ministrstva kot so ministrstvo za pomorstvo, turizem, itd, skratka panoge, ki državi prinašajo največji del prihodkov. Na ravni 20 županij obstajajo dodatne uprave, vendar te delujejo bolj na ravni lokalnih občinskih struktur kot polnopravnih ministrstev. Če bi jih šteli zelo široko, bi prišli do izjemno visokih številk ( okoli 1 ministra/poverjenika na 18.000 prebivalcev), a to ni smiselno, saj gre za bistveno nižjo raven odločanja, v čemer je regionalna raven z določenimi izjemami tukaj precej bolj podobna Madžarski.
Število ministerstev per capita v Sloveniji in v sosednjih država. Foto: Chat GPT/ generirano na podlagi izračuna glede na javno dostopne podatke.
Katera ministrstva imajo podobna in katera različna s sosedi
Posebne združitve resorjev v sosednjih državah kažejo, da predlagane spremembe v Sloveniji niso povsem izjemne. Avstrija in Madžarska pogosto združujeta ali tesno povezujeta gospodarstvo in delo, podobno kot predlaga Slovenija.
V zvezi s pritožbami čez združitev gospodarstva in dela je treba povedati, da ima to tudi Avstrija, kar je recept za njen gospodarski uspeh, saj se delodajalci in delojemalci na ta način poslušajo in lažje izpeljejo določene zadeve brez stavk ali izpadov dohodka. Ravno tako ima Avstrija pod ” eno streho” združeno javno upravo in kulturo, socialne zadeve in zdravje, kmetijstvo je pri njih združeno z regijami, na Madžarskem pa z javno upravo.
Po novem predlogu bi Slovenija na centralni ravni še vedno imela več ministrov na prebivalca kot Italija v obeh kategorijah, tako na centralni kot na skupni ravni z regijami. Hkrati bi bila zelo blizu celotnemu avstrijskemu preseku, ki vključuje zvezno in deželno raven.
To kaže na pomembno strukturno značilnost slovenske državne uprave, saj kljub majhnosti države ostaja uprava na centralni ravni relativno obsežna.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki