Združeni arabski emirati so napovedali izstop iz Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) in širšega zavezništva OPEC+, kar velja za enega največjih pretresov na svetovnem energetskem trgu v zadnjih letih. Odločitev bo začela veljati 1. maja, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko dolgoročno oslabila vpliv kartela, ki še vedno nadzira približno 40 odstotkov svetovne proizvodnje nafte.
After leaving OPEC, the UAE can now freely increase its oil production, thanks to the Fujairah Pipeline that bypasses the Strait of Hormuz.
The Emirates had planned and developed this independent export route for years, enabling it to add up to 2 million barrels per day.
A… pic.twitter.com/rqQpwq7hB0— سيف الدرعي| Saif alderei (@saif_aldareei) April 28, 2026
Ta neodvisna izvozna pot, ki so jo razvijali več let, jim omogoča povečanje proizvodnje do 2 milijona sodov dnevno.
To je strateški “game changer”, ki bi lahko zlomil obdobje visokih cen nafte, še dodaja.
Emirati svojo potezo predstavljajo kot strateško odločitev, povezano z nacionalnimi interesi in prihodnjo energetsko politiko države. Minister za energetiko Suhail al-Mazrouei je poudaril, da gre za »politično odločitev po skrbnem premisleku«, sprejeto brez predhodnih usklajevanj s Savdsko Arabijo, ki velja za dejanskega vodjo OPEC-a.
Do izstopa prihaja v času izjemno napetih razmer na Bližnjem vzhodu. Vojna z Iranom in motnje v Hormuški ožini, ključni pomorski poti, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, so povzročile močne pritiske na energetske trge. Čeprav Emirati trdijo, da njihov odhod kratkoročno ne bo bistveno vplival na cene nafte, mnogi strokovnjaki menijo drugače.
Posebej pomembno je, da so ZAE ena redkih držav v OPEC-u z velikimi rezervnimi proizvodnimi zmogljivostmi. Analitik Jorge Leon iz podjetja Rystad Energy opozarja, da bo »strukturno šibkejši OPEC« težje uravnaval trg in stabiliziral cene. Zunaj kartela bi lahko Emirati postopno povečali proizvodnjo ter si zagotovili večji delež svetovnega trga.
Odločitev razkriva tudi vse večje napetosti med Abu Dabijem in Rijadom. Nekdanja tesna zaveznika se vse pogosteje razhajata glede regionalne politike, energetskih kvot in gospodarskega vpliva v Zalivu. Hkrati poteza ustreza interesom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki OPEC že leta obtožuje umetnega dvigovanja cen nafte.
Komentirajo lahko naročniki