Potem ko smo marca razkrili, da je država tik pred volitvami razpisala več kot sto uradniških mest za nedoločen čas, analiza aprilskih razpisov razkriva še bolj skrb vzbujajoč trend.
Če so lani v tem času iskali inšpektorje in terenske delavce, se letošnji april spreminja v lov na prestižne stole: v času, ko se Golobova vlada poslavlja in opravlja zgolj tekoče posle, se v državno upravo množično »parkirajo« sekretarji, podsekretarji in kadri za upravljanje evropskih milijard.
Spomnimo, sredi marca smo poročali o nenadnem valu zaposlovanja v državni upravi, ki je sprožil utemeljen sum, da odhajajoča garnitura svojo politično bazo »pospravlja« na varna uradniška mesta za nedoločen čas.
A najnovejša primerjava podatkov med letošnjim in lanskim aprilom kaže, da se strategija spreminja. Ne gre več le za število zaposlenih, temveč za njihovo težo in vpliv.
Od delavcev na terenu (lani) do strateških načrtovalcev v Ljubljani (letos)
Primerjava med aprilom 2025 in aprilom 2026 razkriva premik v strukturi zaposlovanja. Lani je bil javni sektor v tem času osredotočen na operativne potrebe: Agencija RS za okolje (ARSO) je iskala tehnični kader, Policija logiste, upravne enote pa tiste, ki neposredno delajo z ljudmi.
Letošnji april je precej drugačen. Težišče se je z obrobja in operativnih organov preselilo neposredno v centrale ministrstev v Ljubljani. Namesto finančnikov in inženirjev, ki bi reševali konkretne težave državljanov, so seznami razpisov polni nazivov, ki v javnem sektorju pomenijo sam vrh hierarhije in plačne lestvice: sekretar in podsekretar.
»Lepe evropske službe« za izbrance?
Posebno poglavje letošnjega aprila so delovna mesta, povezana z izvajanjem načrta za okrevanje in kohezijsko politiko. Gre za t. i. »lepe službe« – strateške položaje na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Ti položaji niso le finančno privlačni, temveč prinašajo velik vpliv na pretok evropskega denarja. Medtem ko so bili lani »evropski« razpisi večinoma namenjeni administrativni podpori projektom, so letošnji razpisi oblikovani za vsebinsko vodenje in strateško odločanje.
Gre za utrjevanje vpliva, ki bo segel globoko v mandat naslednje vlade, ne glede na to, kdo jo bo sestavljal?
Svetujemo vsem, naj se ne prijavljajo na razpise v času, ko @vladaRS opravlja zgolj tekoče posle. https://t.co/gzF5pmtTMM
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 29, 2026
Današnja izredna seja državnega zbora se je začela z obravnavo novele Zakona o vladi, s katero SDS predlaga reorganizacijo izvršilne oblasti. Ključna sprememba je zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14, ob ohranitvi enega ministra brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zakonu se obeta podpora.
Predlagatelji poudarjajo večjo učinkovitost, preglednost in nižje stroške upravljanja države. Reforma predvideva združevanje nekaterih resorjev: gospodarstvo bi se povezalo z delom področja dela in zaposlovanja, notranje zadeve z javno upravo, infrastruktura z energetiko, izobraževanje pa z znanostjo. Okolje bi ostalo samostojen resor.
Po oceni SDS ne gre za radikalno ukinjanje, temveč za racionalnejšo razporeditev pristojnosti. Razprava ob tem odpira širše vprašanje – kako obsežna naj bo vlada v majhni državi, kot je Slovenija, in kako se po organiziranosti primerja s sosednjimi državami.
Ključni delodajalci: Kje se najbolj mudi?
Če smo lani kot glavne zaposlovalce beležili ARSO in lokalne izpostave Policije, so letošnji zmagovalci razpisov jasni:
- Ministrstvo za notranje zadeve: Val razpisov za sekretarje v direktoratih, kjer se sprejemajo ključne odločitve.
- Ministrstvo za javno upravo: Centralizirano zaposlovanje prek novega Centra za kadre, ki deluje kot »vstopna točka« za nove-stare obraze.
- Ministrstva za »evropski denar«: Okolje, energija in kohezija, kjer se mrzlično zapolnjujejo mesta za nedoločen čas.
Betoniranje elite
Podatki ne lažejo. April 2025 je bil mesec krpanja lukenj v operativi. April 2026 pa je mesec utrjevanja vodstvenih struktur. Razlika je v tem, da operativca nova oblast lahko nadomesti ali prerazporedi, sekretarja z pogodbo za nedoločen čas pa praktično nemogoče.
Vprašanje, ki smo ga zastavili že marca, tako ostaja še bolj aktualno: Ali država v teh dneh res išče najboljše strokovnjake za vodenje strateških projektov, ali pa smo priča zadnji fazi operacije »betoniranja« privilegirane elite, ki bo iz toplih uradniških pisarn spremljala volilni razplet?
Komentirajo lahko naročniki