Ugledna slovenska pravnica iz tujine: namesto hvale je Slovenija deležna začudenja, pa tudi posmeha in kritike

Pravna država v Sloveniji nazaduje, početje Golobove vlade pa spodkopava zaupanje v pravo, demokracijo in mednarodni ugled države, opozarja mednarodno uveljavljena slovenska pravnica dr. Verica Trstenjak, ki že 20 let živi v tujini. Še posebej je kritična do odnosa oblasti do Komisije za preprečevanje korupcije in Ustavnega sodišča.

»S pravnimi strokovnjaki se ravna ponižujoče, kot da so keglji, s katerimi se žonglira,« je kritično ocenila ravnanje oblasti pri imenovanju kandidatov za Ustavno sodišče RS.

Zaradi stvari, ki jih navaja v javnem pismu, je Slovenija v tujini deležna začudenja, pa tudi posmeha in kritike, trdi ena najbolj uveljavljenih Slovenk v mednarodnem prostoru, tudi podpredsednica Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Profesorica evropskega prava in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU dr. Verica Trstenjak, ki že več kot dve desetletji živi in dela na Dunaju, se je v kritičnem javnem pismu oglasila glede situacije v Sloveniji, kot jo vidi iz tujine.  Po njenem prepričanju Slovenija izgublja temeljne značilnosti sodobne pravne in demokratične države.

»Pravna država je kot zrak in voda,« se sklicuje na pravnega filozofa Gustava Radbrucha in dodaja, da brez nje ni demokratičnega razvoja posameznika, gospodarstva in družbe. Po njenem mnenju Slovenija danes tega standarda ne dosega več – in to postaja opazno tudi v tujini.

»Ko te v tujini vedno pogosteje sprašujejo, kaj se dogaja z demokracijo v Sloveniji, ali se res vračamo v socializem in Jugoslavijo, je to resen alarm,« opozarja. Primerjava z drugimi evropskimi demokracijami kaže, da »slovenska ladja pluje v napačno smer«.

Kot eno najresnejših težav izpostavlja nefunkcionalnost temeljnih državnih institucij. Po njenih besedah je nedopustno, da država leto dni deluje brez varuha človekovih pravic. »Varuh je temeljna garancija človekovih pravic. Moderne države brez njega ne obstajajo.«

Enako zaskrbljujoča je situacija glede vodenja Banke Slovenije. »Kako je mogoče, da je država eno leto brez guvernerja Banke Slovenije? Kdo Slovenijo zastopa z glasovalno pravico v Evropski centralni banki? Nihče,« opozarja in dodaja, da gre za neposredno zmanjševanje vpliva Slovenije v evropskih institucijah.

Ostra kritika vloge predsednice republike

Dr. Trstenjakova je kritična tudi do vloge predsednice republike. Njena ustavna naloga po njenem mnenju ni predvsem simbolna prisotnost v javnosti, temveč skrb za normalno delovanje državnih institucij. »Biti všečen ni isto kot biti odgovoren,« poudarja in dodaja, da politična odgovornost obstaja tudi takrat, ko pravnih sankcij ni – v skrajni obliki kot odstop.

Posebej problematizira ravnanje pri imenovanjih na Ustavno sodišče. »S pravnimi strokovnjaki se ravna ponižujoče, kot da so keglji, s katerimi se žonglira,« opozarja. Tak odnos po njenem mnenju odvrača najboljše pravnike od kandidiranja in dolgoročno spodkopava ugled pravosodja.

Brez politične odgovornosti ni pravne države

Kot ključen test zrelosti demokracije izpostavlja tudi odnos do protikorupcijske komisije. V urejenih državah ugotovljene nepravilnosti pomenijo politične posledice. »Sankcija ni vedno kazenski postopek – pogosto je to odstop,« spomni na primere iz Nemčije in Avstrije, kjer so politiki odstopili že zaradi manjših kršitev.

»Politiki bi morali biti državniki, ne zgolj računati na naslednje volitve,« poudarja. Boj proti korupciji po njenem ni ideološko vprašanje, temveč temelj pravne države in pogojev za zdravo gospodarstvo.

Politiki ste dolžni spoštovati državne institucije, drugače jih ne potrebujemo.

Odgovornost volivcev in medijev

Sprememba smeri je po besedah dr. Trstenjakove v rokah volivcev, pomembno vlogo pa pripisuje tudi medijem. »Z objektivnim, realnim in pravičnim poročanjem lahko odločilno vplivate na kakovost demokracije,« zaključuje.

Politiki, bodite državniki, ne politiki , ki gledajo le naslednje volitve. Prevzamite politično odgovornost. Pomislite na Vaše otroke, vnuke. Si res želite, da živijo v taki državi, ki vidi Venezuelo kot ideal?

Njeno sporočilo je jasno: če Slovenija želi ostati del jedra evropskih demokracij, mora znova vzpostaviti spoštovanje do pravne države – ne le v besedah, temveč v dejanjih.