Skoraj 50 milijonov javnega denarja za omrežje Glasu ljudstva (dosje Nevladniki, 1. del)

»Glas ljudstva je neformalna iniciativa, ki se ne prijavlja za kakršnakoli vladna sredstva in jih tudi ne prejema,« je pred časom za TV Slovenija zatrdil eden njenih najvidnejših predstavnikov, Jaša Jenull.

A če je sam Glas ljudstva morda res neformalna iniciativa, je vanj vključenih 105 organizacij in skupin, katerih večina je vse prej kot neformalna, iz javnih sredstev pa so od leta 2022 do danes počrpale skoraj 48,5 milijonov evrov, od leta 2003 pa okoli 160 milijonov evrov.

Kar je bistvena razlika od primerljivih nevladnih organizacij konservativnejših vrednot, ki večinoma delujejo na prostovoljni bazi in prejemajo le drobtinice iz proračunskih sredstev. 

A nekaj demagogije je tudi pri desnih politikih, ki napovedujejo da je »prva stvar, ki jo je treba narediti po volitvah to, da se zaprejo pipice.« In da bodo ukinili financiranje »režimskim nevladnim organizacijam,« sredstva zanje pa bodo namenili tistim, ki družbi dajejo dodano vrednost.

Po tem, ko smo se pred dobrim tednom podali na sled za denarjem, ki financira politični aktivizem Nike Kovač, smo se tokrat poglobili v financiranje še nekaterih vidnejših organizacij, ki sestavljajo »neformalno iniciactivo« Glas ljudstva. Po podatkih dostopnih v aplikaciji ERAR, so vse organizacije skupaj prejele za 48.452.242,26 € med januarjem 2022 in januarjem 2026. A pri tem je potrebno upoštevati, da gre za zelo raznolike organizacije in skupine, ki prejemajo sredstva iz različnih javnih virov, od ministrstev in javnih razpisov, do občin, javnih podjetij in sistemskega financiranja dejavnosti, ki jih vlada delegira organizacijam.

Gre sicer za organizacije, ki so se same zavestno izpostavile za izrazito ideološko levičarske politike in s tem vsaj posredno politično podporo aktualni vladni koaliciji. Ob tem dodajmo tudi, da se niso vsem organizacijam v iniciativi »odprle pipice« v času aktualne vlade. So se pa zato nekaterim toliko bolj.

»Ne prijavljamo se za vladna sredstva« in financiranje iz projektnih sredstev sodelujočih organizacij

Medtem ko Jaša Jenull zatrjuje, da je Glas ljudstva neformalna iniciativa »ki se ne prijavlja za kakršnakoli vladna sredstva in jih tudi ne prejema,« njihova spletna stran pojasnjuje, da se vse aktivnosti iniciative financirajo »zgolj s prostovoljnimi prispevki, projektnimi sredstvi sodelujočih organizacij in predvsem z izjemno količino prostovoljnega dela.«

Dobršen del projektnih sredstev sodelujočih organizacij, v nekaterih primerih pa celo velika večina sredstev, se financira iz javnih sredstev. V nekaterih primerih tudi izdatno.

13 organizacij, ki se združuje v Glas ljudstva je od leta 2022 iz javnih sredstev prejelo več kot milijon evrov, še 11 preko pol milijona in še 21 med 100.000 in pol milijona evrov.

Skupaj 45 organizacij predstavlja več kot polovico vseh.16 skupin, ki jih navaja Glas ljudstva, namreč ni nikjer registriranih in gre zgolj za neke neformalne »debatne krožke«, še tri navedene organizacije pa so bile iz poslovnega registra izbrisane. Društvo Gibanje za trajnostni razvoj že od novembra 2022.

Le pet organizacij, ki dejansko obstajajo, in jih Glas ljudstva navaja kot sodelujoče, v zadnjih štirih letih ni prejemalo javnega denarja, še pet pa je takih, ki so prejele manj kot 1.000 evrov.

Organizacije druge vrednotne usmeritve skupaj niso zbrale niti 100.000 evrov javnih sredstev

Če je pri zagovarjanju levičarskih idej seznam organizacij objavljen kar na spletni strani Glas ljudstva, je na drugi strani iskanje organizacij za primerjavo na »opozicijski« strani manj očiten, saj za razliko od »Glasa levega ljudstva« ne obstaja »Glas desnega ljudstva«.

Ob odsotnosti objektivnega seznama smo tako za primerjavo vzeli organizacije, ki so se tako ali drugače v zadnjih desetih letih javno izpostavile s svojim zagovorništvom: Kot organizatorji kampanje na katerem izmed referendumov, dajanjem izjav v javnosti, organizacijo protestov ali drugih zagovorniških manifestacij na družbeno-politični ravni.

19 civilno družbenih organizacij, za katere ocenjujemo, da tem kriterijem ustrezajo, skupaj ni prejelo niti 100.000 evrov javnega denarja. Vsota se je ustavila pri 79.661,85 evrih javnega denarja. Od tega 14 organizacij ni prejelo niti enega »javnega« evra.

Ni vse zlato, kar je v ERARju

Pri seštevanju številk smo upoštevali vsote vseh zneskov, ki jih prikazuje aplikacija ERAR. Ta pa prikazuje prejemke vseh virov, ki so povezani z javnim denarjem in ne gre nujno za javno financiranje političnega aktivizma.

ERAR denimo beleži nakazila Waldorfske šole Združenju zasebnih vrtcev. Ali pa so javna sredstva namenjena izvajanju povsem druge dejavnosti organizacije. Denimo v primeru zavoda Iskreni predvsem terapevtske dejavnosti, ki z zagovorništvom vrednot v družbi nima veliko skupnega.

Posebej pri manjših zneskih gre pogosto za opravljanje določene storitve za nek javni subjekt. Zato tudi 48 milijonov za Glas ljudstva ni 48 milijonov za politični aktivizem. Ni pa mogoče trditi niti, da denar za določene storitve nima nobene zveze z siceršnjim delovanjem organizacije v družbi in njenim morebitnim političnim aktivizmom.

Razlika pa vendarle bode v oči. Četudi bi se na opozicijski strani podali najširše, kolikor nam je dopuščala domišljija (nekaj potencialnih organizacij smo izpustili, ker se niso v zadnjih letih opredeljevale in jih z našim špekuliranjem, da bi se morda vključile v kakšno takšno strukturo, nismo želeli po nepotrebnem izpostavljati), ne bi prišli do 1 milijona izplačanih javnih sredstev.

48 milijonov proti slabim 100 tisočakom pa je razlika vredna razmisleka, kako se v Sloveniji financira politični aktivizem.

Vpliv iz tujine

Ob tem ni nepomembno upoštevanje tudi financ, ki jih prinašajo fundacije iz tujine, ki tudi imajo jasno postavljeno politično agendo. Za več milijonov evrov je v zadnjih desetih letih v slovenski nevladniški sektor vložila samo fundacija Open Society Georgea Sorosa.

8. marec nič več del Glasa ljudstva

Pri pregledu sredstev smo opazili še eno zanimivost. Ob primerjavi seznama s tistim iz leta 2022, smo lahko opazili, da Glas ljudstva med svoje članice ne šteje več Inštituta 8. marec, društva Legebitra, Društva za preučevanje rib Slovenije zavoda Nefiks, Zavoda za kulturo raznolikosti Open in še štirih manj znanih organizacij.

Teh, pred štirimi leti sicer članic, v izračunih nismo upoštevali. Sicer bi morali dodati še 2,13 milijona evrov javnih sredstev. Večina, 1,3 milijona sicer odpade na Nefiks.