Analiza razkriva: Inštitut 8. marec bolj kot ženske pravice zanima rušenje desnice

Ko slišite ime Inštitut 8. marec, verjetno najprej pomislite na boj za enakopravnost žensk in proslavljanje njihovega mednarodnega praznika. A digitalni odtis inštituta na omrežju X pripoveduje povsem drugo zgodbo.

Podrobna analiza njihovega komuniciranja v prvem mesecu tega leta razkriva, da so ženske pravice šele na tretjem mestu njihovih prioritet – daleč za neusmiljenim obračunavanjem s slovensko desno sredino. 

O čem objavlja Inštitut 8. marec?

Slovenska politika: Fokus na opoziciji, molk o vladi

Največji delež objav je posvečen slovenski politiki. Te objave dosegajo tudi najvišjo povprečno angažiranost uporabnikov – kar pomeni, da prav domače politične teme sprožajo največ odzivov v obliki všečkov, komentarjev in delitev.

V ospredju sta predstavnika opozicijske desnice, Anže Logar in Janez Janša. Analiza kaže, da sta oba dosledno obravnavana v kritičnem kontekstu. Objave o Logarju so celo najpogostejše in hkrati med najbolj angažirajočimi na celotnem profilu. Inštitut ga vztrajno napada zaradi njegovega glasovanja v parlamentu, odnosa do SDS ter zunanjepolitičnih stališč do Izraela.

Hkrati v oči bode popolna odsotnost omemb predsednika vlade Roberta Goloba in ljubljanskega župana Zorana Jankovića. To nakazuje jasno uredniško odločitev: profil deluje kot orodje za kritiko opozicije, ne pa kot neodvisen nadzornik aktualne oblasti.

Selektivna solidarnost: Trump da, Ukrajina ne

Na področju svetovne politike je fokus izrazito selektiven. Največ objav se nanaša na ZDA, specifično na Donalda Trumpa, njegove povezave z Jeffreyjem Epsteinom in represivno delovanje migracijskih služb (ICE).

Sledita Iran ter konflikt med Izraelom in Palestino. Medtem ko je Iran obravnavan skozi prizmo ženskih pravic in represije, so objave o Izraelu in Gazi skoraj izključno uokvirjene kot genocid in humanitarna katastrofa.

Zanimivo pa je, o čem Inštitut 8. marec ne govori. Vojna v Ukrajini je praktično povsem odsotna. Rusija ni omenjena niti enkrat, prav tako ne humanitarne krize v Sudanu ali Kongu. Zdi se, da je solidarnost inštituta omejena le na tiste dele sveta, ki ustrezajo njihovi ideološki agendi.

Bronasta medalja za pravice žensk

Pravice žensk, po katerih se inštitut imenuje, zasedajo šele tretje mesto. Največji del teh vsebin je namenjen reproduktivnim pravicam, zlasti pravici do splava v Sloveniji, na Poljskem in v ZDA.

Kljub veliki količini teh objav pa je statistika zanimiva: te vsebine dosegajo relativno nizko angažiranost. To nakazuje, da tematika ženskih pravic, čeprav je njihov “zaščitni znak”, ne sproža enakega odziva kot polarizirajoče politične teme.

Izjema je le Iran, kjer angažiranost naraste, ko se vprašanje žensk preplete z bojem proti avtoritarnemu režimu.

Aktivisti – ali politični podaljšek?

Za inštitut, ki tako močno poudarja svojo neodvisnost in nevladni status, je takšen profil delovanja precej nenavaden. Kako je lahko organizacija, ki se imenuje po prazniku žensk, v praksi predvsem poligon za politične napade na desno polovico volilnega telesa?

Vse skupaj postane še bolj megleno, ko pogledamo pod pokrov njihovega financiranja. Naše nedavno razkritje o tem, od kod dejansko priteka denar za njihove operacije, meče povsem novo luč na njihovo “neodvisnost”. Ali gre res za spontani aktivizem ali pa za dobro plačan podaljšek določenih političnih in finančnih centrov moči?

V dobi, ko je transparentnost ključna, Inštitut 8. marec pušča več vprašanj kot odgovorov. Njihov digitalni profil na X jasno kaže: niso le opazovalci ali zaščitniki šibkih, ampak močno profiliran politični akter z jasnim ciljem. In ta cilj očitno niso (le) ženske pravice.