Slovenija je sredi poletja dobila prizor, ki bi ga bilo težko napisati bolje.
Alexander Soros, dedič milijardnega imperija in predsednik fundacije Open Society, je prišel v Slovenijo. Z njim soproga Huma Abedin, nekdanja tesna sodelavka Hillary Clinton. Gostiteljica oziroma povezovalka je bila Nika Kovač. Posebni gost pa Slavoj Žižek, filozof, kulturni kritik in človek, ki lahko v enem stavku poveže Hegla, straniščno školjko, Hollywood in propad kapitalizma.
Kapitalist. Marksist. Aktivistka.
Soros mlajši si je Žižka menda dolgo želel spoznati. Označil ga je za enega največjih živečih filozofov in disruptorjev. Nika je uredila srečanje. Tako se danes gradi odprta družba: z dobrim telefonskim imenikom, nekaj skupnimi prijatelji in dovolj prostim popoldnevom.
Najlepši del je bila seveda kapa New York Knicksov.
Žižek naj bi šport strastno sovražil, a si je kapo vseeno nadel, ko mu je Soros povedal, da za Knickse navija tudi newyorški župan Zohran Mamdani. To je skoraj popolna fotografija sodobne progresivne scene. Filozof antikapitalizma nosi simbol milijardne športne franšize, ker ga nosi pravi socialistični politik. Milijarder ga občuduje. Aktivistka oba poveže. Vse skupaj pa pristane na družbenih omrežjih.
To je skoraj popolna fotografija sodobne progresivne scene. Filozof antikapitalizma nosi simbol milijardne športne franšize, ker ga nosi pravi socialistični politik
Marx bi za razlago potreboval vsaj še eno knjigo z nekaj sto stranmi. Nič od tega pa samo po sebi ni sporno. Ljudje se srečujejo. Milijarderji imajo filozofe. Filozofi imajo občudovalce. Aktivisti imajo prijatelje. Tudi marksist lahko nosi ameriško športno kapo, ne da bi zaradi tega proletariat izgubil zgodovinsko poslanstvo.
Zanimivo postane pri denarju in javni podobi. Po objavljenih podatkih je Open Society Foundations med letoma 2021 in 2023 Inštitutu 8. marec odobrila 355.000 dolarjev. Nika Kovač pravi, da se je dogovor iztekel in da fundacija njihovega dela ne usmerja. To je mogoče. Donatorju ni treba vsako jutro pošiljati navodil. Denar ni nujno daljinski upravljalnik. Je pa vedno odnos.
Še posebej zanimiv odnos postane takrat, ko nekdo zelo glasno opozarja na domnevno tuje vplivanje na slovensko politiko, sam pa deluje znotraj mednarodne mreže fundacij, kampanj, poznanstev in podpore. Tu ne gre za dokaz zarote. Gre za preprosto vprašanje merila.
Kdaj je tuj denar nevaren vpliv in kdaj podpora demokraciji?
Odgovor je v Sloveniji pogosto odvisen predvsem od tega, na kateri strani političnega plakata stoji logotip.
Nika Kovač se je v preteklosti ostro odzivala na domnevne izraelske povezave s slovensko politiko in govorila o vplivanju na volitve. Hkrati je njen inštitut prejemal sredstva velikih tujih progresivnih fundacij. Človek bi pričakoval vsaj nekaj previdnosti pri moralnem kazanju s prstom.
Posebno simpatično je, da srečanja po navedbah medijev sprva nista javno objavila ne Nika Kovač ne Inštitut 8. marec. Objavil ga je Soros. Morda je šlo za skromnost. Morda za dopust urednika družbenih omrežij. Morda je telefon ravno takrat ostal brez baterije. Vse je mogoče.
Toda kadar nekdo na spletu dokumentira skoraj vsak protest, podpis, potovanje in skodelico pravične kave, postane neobjavljena fotografija sama po sebi nekoliko glasna.
Srečanje nam v resnici ni razkrilo nobene skrivne svetovne vlade. Razkrilo je nekaj bolj običajnega in zato pomembnejšega. Progresivna politika ima infrastrukturo. Ima denar, fundacije, univerze, medije, konference in ljudi, ki se poznajo med seboj. Ima nekoga, ki pokliče nekoga, ta pa pozna še nekoga, ki bi rad spoznal Žižka.
Progresivna politika ima infrastrukturo. Ima denar, fundacije, univerze, medije, konference in ljudi, ki se poznajo med seboj.
Tako se gradi vpliv. Ne vedno v temni sobi. Včasih ob kosilu. Včasih s fotografijo. Včasih s kapo Knicksov. Kdor tega še vedno ne razume, lahko seveda še naprej išče hobotnice, riše puščice in se čudi, zakaj imajo drugi boljši sedežni red.
Nika je povezala ljudi. Soros je dobil filozofa. Žižek je dobil kapo. Mamdani omembo. Slovenija pa še eno prijazno poletno razglednico iz sveta, kjer je kapitalist lahko občudovalec marksista, marksist modni dodatek milijarderja, aktivizem pa aktivizem le za lasten žep.
Prisrčno srečanje, skratka. Odprta družba je bila tisti dan res odprta. Predvsem za povabljene.
7 odzivov na “Ko milijarder Soros sreča marksista, Nika Kovač pa organizira sedežni red”
Fotografija Sorosa z Žižkom spominja na tiste v Madame Tussauds.
Neobjava tega dogodka je vsekakor vredna kakšne lakanovske psihoanalize Kovačeve.
To, da Nika Kovač ni objavila srečanja s Sorosom v Sloveniji, veliko pove. Kajti prav NK ima svojo (našo) RTV, ki tudi, ko si NK obveže roko, so takoj pred njo kamermani iz naše Nacionalke.
Tu lahko spoznamo, kako so nevidni kanali finansiranja iz TUJINE za “8. marec”. Zato pa ta Nikin inštitut ima večjo moč, kot pa državnozborske volitve. Z denarjem lahko marsikaj “kupiš” – tudi glasove in komisije.
Zakaj je NK sklicevala novinarske konference o Izraelu in finansiranju iz tujine, bo morda kdaj razjasnjeno??? Sicer pa je znan rek in se tudi večkrat zgodi, da tat vpije: “Primite tatu”!
Na t.im. slovenski desnici, v njihovih medijih, se vedno najdejo, berejo, poslušajo, razna zgražanja nad početjem raznih subjektov na t.im. slovenski levici. A zadeva je ta, da se njim da biti politično aktiven, oni se med seboj družijo, se vzpodbujajo, sestankujejo, vabijo drug drugega, pred referendumi so aktivni in podobno. Za svoje interese so kolesarili… Poprečen slovenski desničar pa ostaja doma v trenirki, edina pot, ki jo naredi je nedeljska maša (če je konfesionalen) in obisk grobov na žalah. Zunaj, v Ljubljani ali drugem mestu jih ni. V kavarnah se z drugimi se dobivajo, ne debatirajo, ne iščejo soglasij, ne politizirajo, ne sestankujejo, nikogar ne vabijo medse………..” Ali se dobimo na kavi, bomo kaj rekli…?” Če koga med njimi vprašaš zakaj tako misli, nima pojma. Nekaj jeclja, ne zna oblikovati stavka oziroma misli, vzklika neka že davno prežvečena gesla o udbovcih in kučanistih, ne zna se opredeliti do tvojih argumentov , natančneje, sploh ne ve kaj argument je, če jim dobrohotno serviraš kako ne ravno sto procentno pravoverno misel, te pričnejo sumničiti, češ, podtaknjenec in podobno. In se te pričnejo izogibat, kot, da imaš kugo in bi te morali razkužiti z varikino. Tako presneto se bojijo besed, da so bili srednjeveški člani Svetega oficija naše ljubljene Inkvizicije napram njim pravi svobodomiselni friki.
Za ilustracijo: pred nekim referendumom sem prejel klic. Oglasila se je že skoraj pozabljena sodelavka… kako bom glasoval, naj glasujem, ker je to in to pomembno itd. Povabila me je … Skratka dalo se ji je za svoje prepričanje iskati podporo. V 35 letih se ni niti enkarat samkrat zgodilo, da bi me kdo z desne povabil na kako glasovanje, volitve…. Niti enkrat samkrat! In potem se ti junaki desnice moralistično spotikajo ob tiste, ki za svoje politične poglede nekaj naredijo.
Ja že aktualni župan New Yorka je pridobil na svojo stran bogatega financerja. Dobro zanj. Tudi naši ne držijo križem rok. Dobro za njih.
Mi ( težko mi gre to z jezika, vedno težje) pa ponujamo neko politično zgubo Primca za župana. Bog se nas usmili. Pri samemu nadškofu ( da bolje zaleže) bom naročil mašo, da ne bi bil izvoljen.
Friderik, pohvalno, da si vzamete čas za komentarje in tudi za kavo v središču Ljubljane.
Tudi jaz, ko sem občasno v Ljubljani – opažam, da so “kafiči” sredi Ljubljane vedno polni.
Toda tam v središču, sedijo le tisti ki imajo čas. Kmetje imajo doma veliko dela in jim sredi belega dne ni mogoče posedati in klepetati, ker imajo DELOVNE obveznosti. Tam v Središču Ljubljane se pa predvsem “priča”, govori le redko. Pač, če imaš čas (mogoče dobivaš celo socialne dodatke), lahko “kafetkaš”. Sama razmišljam, da bi na Prešercu moral večkrat peti Adi Smolar svojo pesem: “Je treba delat…..”
Sicer pa ima Levica veliko (tudi na razno raznih računih izven Slovenije) denarja, da lahko plačuje razne aktiviste – po potrebi tudi kolesarje.
Nahtigal je tole lepo opisal, iskrivo, z malce humorja in sarkazma. Vseeno pa bi bilo glede na nizko politično kulturo slovenskih državljanov bolj učinkovito, če bi direktno povedal: Soros je glasnik zla, satanizma in pika!
Friderik, da spoštovanega gospoda Primca označiš za “zgubo”, pove vse o tebi. In kaj je tebi in tvojemu mestu slabega naredil, da ga tako sovražiš? Te moti njegovo nesebično prizadevanje za čisto pitno vodo? Ali morda pohodi za življenje? Verjamem, da te tvoji levičarski dušebrižniki dobro plačujejo (z našim pokradenim denarjem), da smetiš po tem portalu. Sicer pa ti je že “Trta” vse povedala, kar ti gre.
Komentirajo lahko naročniki