Kako so levi mediji po volitvah “odkrili” resnico o delu vlade Roberta Goloba

Pravimo, da je resnica »hčerka časa«, da je čas dober zdravnik« in tudi zgrešene ukrepe v politiki je nemogoče dolgoročno skrivati.

In tako je v zadnjem času tudi v slovenskih medijih vse več do vlade Roberta Goloba kritičnih prispevkov, ki na laž postavljajo številne izjave vladajočih iz časa preteklega mandata in predvolilne kampanje.

Njihovi prispevki – pod drobnogled smo vzeli tri iz preteklega tedna – kažejo da nastajajoča vlada državo prevzema v precej nezavidljivem stanju po letih uprave »vrhunskega menedžerja«.

Delo: Nadpovprečna javna poraba pretekle vlade, neustrezno načrtovanje in vedno slabši nadzor

Delo v naslovnem prispevku Epidemija razraščanja javne porabe pretekli teden opozorilo, da se je bila javna poraba v zadnjih petih letih nadpovprečna. Kot ključni problem je izpostavljeno povečevanje tekoče javne porabe. Ta se je pod Golobovo Vlado povečala tako zaradi plačne reforme javnega sektorja, ukrepov na podrčju zdravstva, pokojninske reforme ter dolgotrajne oskrbe, navaja časnik.

Zdravstvo tako danes porabi 79 % več denarja kot v času epidemije l. 2020, za javne plače pa gre že četrtina proračuna, ugotavljajo. Strošek dela javnega sektorja je bil lani 26 % višji kot l. 2022, piše Delo. Poleg tega so bili za proračun problematični še izredni in enkratni izdatki (sploh tisti, ki so prerasli v dolgotrajne – npr. dodatki za delo v nevarnih razmerah v javnem sektorju). Med negativnimi za javne finance naštejejo še odziv na energetsko krizo l. 2022, “zelo sporen”  je po oceni časnika tudi odziv države na poplave l. 2023, kjer so stroški narasli do 10 milijard evrov.

Posebej kritični so do slabega načrtovanja proračuna. “Vse večji delež javnih finance ni ustrezno načrtovan, kar povečuje nenamensko javno porabo, poleg tega pa je vedno slabši tudi notranji nadzor javne porabe,” še opozarjajo.

Dnevnik: Golobova vlada je bistveno zgrešila” ključni cilj stanovanjske politike

Stanovanjska politika je bila eden od paradnih konjev odhajajoče vlade, realizacija v praksi je bila daleč od obljubljenih 2.000 (po Luki Mescu) oz. 3.000 (po Robertu Golobu) neprofitnih najemnih stanovanjih na leto v času  mandata Golobove vlade, še pred tem pa se je govorilo celo o 20.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030.

“Golobova vlada je bistveno zgrešila cilj vzpostavitve sistema, ki bi v Sloveniji omogočil gradnjo 3000 najemnih stanovanj na leto,” smo pretekli teden lahko brali na naslovnici Dnevnika. Po vloženih slabih 203,2 milijona evrov je sklad v letih 2022-2025 pridobil 1781 najemnih stanovanj (ne le z gradnjo, ampak tudi prek programov sofinanciranja in tržnih nakupov). Letos, ko naj bi temu namenili 74 milijonov evrov, pa naj bi dobili še 203 neprofitna najemna stanovanja. Vse to je daleč od napovedi Goloba in Mesca, izpostavlja Dnevnik.

Večer: Slovenija ni uspela pretentati zveze Nato na področju obrambe

Še eno področje, kjer je pretekla vlada zavajala, je bila obramba. “Sloveniji ni uspelo pretentati zveze Nato” je pisal Večer v času, ko je finančni minister Boštjančič domači javnosti hitel razlagati, da so investicije v infrastrukturo dejansko investiije v obrambo.

Vlada Roberta Goloba se je hvalila, da so se po letih stagniranja investicij v obrambo te v času njenega mandata povzpele na zgodovinsko najvišjo raven. Slovenija je po podatkih ministrstva za obrambo (MORS) lani za obrambo namenila 2,04 odstotka BDP ali okoli 1,4 milijarde evrov. Pri tem je velik del šel za gradnjo cest, železnic, pa tudi za delo ministrstva in pokojnine.

Zveza Nato in vlada Roberta Goloba sta tako vsaka drugače razumeli, kaj je investicija v obrambo oz. kaj to ni. Na Zvezi Nato so prepoznali le za 1,53 % BDP-ja vlaganj v obrambne izdatke, oziroma 330 milijonov evrov manj od zahtevanega minimuma.

Javne finance, stanovanjska in obrambna politika so tri področja, kjer smo v preteklem mandatu in pred zadnjimi volitvami slišali veliko velikih besed, obljub in PR-a, ki pa so se, kot sedaj ugotavljajo tudi odhajajoči vladi naklonjeni mediji, izkazali za zavajanje. Podobnih področij bi lahko dodali še kar nekaj: zdravstvo, dolgotrajna oskrba, odnos do gospodarstva, pravosodje, črpanje evropskih sredstev itd.