Ob 250-letnici Združenih držav Amerike je spletni portal nacionalne radiotelevizije pripravil obsežno tematsko serijo o ameriški zgodovini in sodobni vlogi ZDA v svetu. Serija obsega več člankov o ameriškem imperializmu, rasizmu, mehki moči, socialni državi, zdravstvenem sistemu, domoljubju in zgodovinskem razvoju ZDA.
Toda kako uravnoteženo je to poročanje? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti s pomočjo umetne inteligence (ChatGPT) ter dobili presenetljive – ali pa tudi ne – rezultate.
Analiza ne preverja zgodovinske pravilnosti posameznih trditev, temveč predvsem uredniški okvir, izbor tem, sogovornikov in splošni odnos do Združenih držav, ki je izseval iz šestih poglobljenih tematskih člankov. Uporabljena je lestvica od 1 do 10, kjer 1 pomeni izrazito naklonjenost ZDA, 5 nevtralno obravnavo, 10 pa izrazito nenaklonjenost.
Po oceni umetne inteligence je celotna serija MMC RTV SLO dosegla oceno 8 od 10, kar pomeni opazno kritičen odnos do ZDA, ki pa vendarle ne prestopi meje propagandnega ali izrazito antiameriškega. Analiza ugotavlja, da članki večinoma temeljijo na preverljivih zgodovinskih dejstvih, vendar jih dosledno interpretirajo skozi okvir imperializma, kolonializma, rasizma, kapitalizma in ameriške hegemonije.
Največ prostora je namenjenega ameriškemu imperializmu, vojaški moči, vplivu kapitala, rasnim vprašanjem, socialni državi, zdravstvenemu sistemu ter sodobnim političnim sporom. Po drugi strani pa je bistveno manj poudarka namenjenega razvoju ameriške ustavne demokracije, podjetništvu, znanstvenim dosežkom, tehnološkim inovacijam, vlogi ameriških univerz, vesoljskemu programu ali razvoju interneta.
Analiza umetne inteligence je opozorila še na en zanimiv uredniški poudarek. Čeprav serija obsežno obravnava ameriški imperializem, rasizem, kapitalizem in mehko moč, skoraj ne nameni prostora zgodovinskemu prispevku Združenih držav k Evropi v prvi in drugi svetovni vojni.
Omenjen je sicer Marshallov načrt kot pomembna povojna pomoč Evropi, vendar predvsem skozi razlago ameriških geopolitičnih in gospodarskih interesov. Manjka pa širša obravnava ameriške vojaške vloge pri osvoboditvi zahodne Evrope, logistične in gospodarske pomoči zaveznikom ter vpliva ZDA na poraz nacistične Nemčije, kar številni zgodovinarji uvrščajo med ključne elemente ameriške zgodovinske zapuščine v Evropi.
Enostranski izbor sogovornikov, najbolj nastrojena Kaja Sajovic
Umetna inteligenca je posebej opozorila tudi na izbor sogovornikov. V seriji se pogosto pojavljajo predstavniki kritične družboslovne in politično-ekonomske tradicije, medtem ko liberalni, konservativni ali institucionalni pogledi skoraj niso zastopani. To po oceni analize vpliva na splošni ton prispevkov, saj bralec redko dobi vpogled v alternativne interpretacije ameriške zgodovine in vloge ZDA v svetu.
Posamezni avtorji so bili ocenjeni različno. Najbolj uravnotežen je bil po oceni umetne inteligence Goran Dekleva, ki je članek o Deklaraciji o neodvisnosti in rasizmu zgradil na napetosti med visokimi ameriškimi ideali in zgodovinskimi protislovji (ocena 7/10). Podobno razmeroma uravnotežen je bil tudi prispevek Iztoka Konca o ameriškem zdravstvenem sistemu (6,5/10), saj je poleg problemov poudaril tudi vrhunskost ameriške medicine in raziskav.
Bolj kritično sta bila ocenjena Tina Lamovšek (7,5/10) in predvsem Alja Zore (8,5/10), katere prispevki ameriško zgodovino večinoma razlagajo skozi prizmo imperializma, kapitala in vojaške moči. Najvišjo oceno pristranskosti je umetna inteligenca namenila Kaji Sajovic (9/10), saj se njen članek o ameriškem domoljubju po oceni analize precej oddalji od zgodovinskega pregleda in postane predvsem kritična interpretacija sodobne ameriške politike.
Kaj pa članek ob 250. obletnici ustanovitve ZDA na Zanima.me?
Za primerjavo smo umetni inteligenci dali v analizo tudi članek na Zanima.me o istem jubileju. Tukaj je bila ocena skoraj zrcalna, pa vendar na blažji način UI ji je pripisala približno 3 od 10, kar pomeni zmerno naklonjen odnos do ZDA.
Članek se je osredotočal predvsem na praznovanja, ameriške dosežke, domoljubje in uradni program ob obletnici, pri čemer je precej manj prostora namenil notranjim delitvam, kritikam ali zgodovinskim protislovjem, ugotavlja UI.
Po oceni umetne inteligence sta si tako prispevka MMC RTV SLO in portala Zanima.me ideološko skoraj zrcalni sliki: prvi ameriško zgodbo pretežno interpretira skozi kritični družboslovni okvir, drugi pa predvsem skozi prizmo državnega praznovanja in nacionalnega ponosa.
Pri tem ni nepomembno, da gre v prvem primeru za javni, oziroma nacionalni medij, ki je zavezan politični in ideološki nevtralnosti, v drugem pa medij v privatnem lastništvu z jasnim in legitimnim vrednotnim in ideološkim izhodiščem.
Ob praznikih, okroglih obletnicah in jubilejih praviloma o “slavljencu” povemo kaj dobrega o njegovi naravi in doprinosu sebi in drugim. Tisto slabo pa morda nekoliko omilimo, ali ob takšni priložnosti celo izpustimo. Novinarska integriteta vendarle zahteva, da tudi ob tovrstnih priložnostih, ko gre za države, hegemone, kakršne so ZDA, pogledamo iz vseh plati, dobrih in slabih.
Večini piscev na nacionalnem mediju žal to ni uspelo – na kontra način.
Naročniška vsebina
5 odzivov na “Umetna inteligenca analizirala članke MMC RTV SLO ob 250-letnici ZDA: rezultat razkriva izrazito pristranskost”
UI ne preverja zgodovinske pravilnosti…………… pravi zgoraj. Kaj pa potem preverja? Ljubi-ne ljubi? V vsaki sodbi odločajo fakti. Dejstva. Zgodovinska dejstva so pač dejstva. Ali so pobili vse indijance ali niso? Odgovor? Zakaj so indijanci na jugu, t.j. v katoliški, latinski ameriki preživeli in živijo še danes, imajo svoj jezik in kulturo in zakaj v protestantski severni niso?
Da je Španija podprla ( in rešila) ameriško revolucijo, njihovo osamosvojitveno vojno s 500 000 pesosi v srebru ( kar znese nominalno cca 12 ton čistega srebra) je fakt. Nikdar se niso zahvalili in dolga nikdar vrnili. Fakt.
In tako dalje. Dejstva odločajo, ne naše pobožne želje. Gol na tekmi odloča, ne naše srčno navijanje.
Njihov doprinos k končanju 2 sv.v. je bil znaten. Vsega ( pravi zgodovinopisje) so v vojni izgubili pol milijona vojakov. Napram padlim narodom iz Sovjetske zveze, kjer jih je padlo 27 milijona, je številka….? Pomoč, ki so jo dale ZDA je Združeno kraljestvo izplačalo zadnji obrok šele leta 2004 ( tam okoli) in Sovjetska zveza tam okoli 2006 ( dolg je kasneje nase prevzela Rusija). Nič niso dali zastonj.
Kot okupacijska sila so v Evropi ostali do dandanašnji zaradi svojih interesov, ne morda, kot dobrodelni Miklavž. Iz istega razloga vzdržujejo NATO. Zaradi svojih interesov. Splača se jim. Niso Salvation army ali Rdeč križ. Njihove tovarne orožja služijo.
Omenjena UI je ameriška. Predvidevam, da skrbijo za svoje algoritme. Ne vem kako bi odgovoril Deep Seek iz Kitajske? Hočem reči samo to, UI se hoče pripisati neko nevtralnost. Na podlagi česa? Jaz ne vem. Mogoče je, mogoče ni. Ne dam roke v ogenj za njihovo poštenost oz. nevtralnost.
Ni nobenega dvoma, da amerika ima svoj doprinos h kulturi in blaginji tega sveta. Po 2 sv.v. je imela prevladujoč vpliv na svet, predvsem na Evropo. V dobrem in slabem smo sprejeli njihovo razumevanje kulture, ki gradi predvsem na zabavi. V veliki meri smo sprejeli tudi njihov “kalvinističen” vrednostni pogled na svet, kljub temu, da smo v Evropi večinsko katoliški. A to so že druge teme. Amerike v nobenem pogledu ni lahko razložiti.
Friderik, pravite, da so Rusi izgubili v 2.s.v. okrog 27.000.000 vojakov. Ali mogoče veste, koliko od tega je Stalin – pobil svojih vojakov???
Recimo Titovi Komunisti so pobili več Slovencev, kot pa tuji sovražniki????
Zahodni del Slovenije so po vojni zasedli Anglo-Američani in v CONI A – takrat niso nič pobijali po letu 1945. medtem, ko so Titovi Komunisti po koncu vojne leta 1945 in 1946 na veliko pobijali svoje sonarodnjake. Zahodni del Slovenije se je k sreči in ob pomoči Anglo-Američanov – rešil Komunističnega masakra.
Trta,
Zadeva številk padlih oz. žrtev je stvar zgodovinopisja. Jaz s tem nimam nič. Samo v Stalingradu je na vsaki strani padlo cca milijon vojakov. Ko se mesto, danes Volgograd, širi še vedno izkopavajo skupinske grobove. Tudi nemški vojaki imajo tam svoj del pokopališča za katerega skrbi Nemčija. Torej jih je samo v tej bitki padlo več, kot američanov na vseh bojiščih 2.sv.v.
Arhivi ranjke SZ so odprti. Veliko zgodovinarjev jih je že obdelovalo. Komisija, ki jo je ruska vlada postavila je po dokumentacijah naštela cca 6 milijonov žrtev tako Lenina, kot Stalina. To je dokumentirano. Ali je kaj več? Možno. Bo potrebno dokumentirati, da bo kaj štelo.
Sicer pa, govora je o Ameriki in njeni slavni zgodovini. Koliko milijonov indijancev so “nevtralizirali”?
Komentirajo lahko naročniki