Poslanska skupina Resni.ca je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona, ki uvaja obvezno, naključno testiranje najvišjih državnih funkcionarjev na prepovedane droge. Kot poudarjajo, je namen okrepiti integriteto javnih funkcij in zaupanje javnosti v delovanje državnih institucij.
Testiranja bi se izvajala štirikrat letno, vsak krog pa bi z naključnim računalniškim žrebom zajel deset odstotkov vseh funkcionarjev. Posameznik bi bil lahko v istem letu izžreban največ dvakrat. Žreb bi nenapovedano nadzorovala Mandatno-volilna komisija s pomočjo certificiranega algoritma, za tehnično zanesljivost sistema pa bi skrbel vladni Urad za informacijsko varnost.
Testiranja in laboratorijske analize bi opravljal Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete z vzorci las, urina ali krvi – pri čemer bi se uporabila najmanj invazivna metoda, ki še zagotavlja zanesljiv rezultat. Zakon predvideva tudi možnost prostovoljnega testiranja: vsak funkcionar bi lahko kadarkoli med mandatom sam zahteval preverjanje.
Osebni podatki in rezultati bi bili zaupni, javnih evidenc ne bi vzpostavljali. V primeru pozitivnega izvida bi imel funkcionar pravico do ugovora in potrditvene analize. Ob dokončno pozitivnem rezultatu ali neupravičeni zavrnitvi testiranja bi sledili postopki razrešitve oziroma disciplinski ukrepi po kodeksu ravnanja poslancev.
Konoplja je iz predloga izrecno izvzeta, saj se Resni.ca zavzema za njeno legalizacijo in jasno zakonsko ureditev tega področja.
Predlog ni nastal v vakuumu. Testiranje funkcionarjev na droge je zapisano že v novi koalicijski pogodbi za mandat 2026–2030, čeprav tam v nekoliko blažji obliki – enkrat letno.
V domači politiki pa je že sprožil prve ostre odzive. Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je opozorila, da gre za resen poseg v osebnostne pravice ter telesno in duševno integriteto, ki jo varuje ustava.
Se je že začelo!
Nova vlada bo z obveznim testiranjem na droge posegala v osebnostne pravice ter v telesno in duševno integriteto. Kako predvidljivo 😳Čas, da ogrejemo zvončke na svojih 🚲pic.twitter.com/YE2UqfIq6c https://t.co/Ts2bRi37qc
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) May 20, 2026
Na drugi strani del javnosti in predlagatelji opozarjajo na dvojna merila: če morajo navadni državljani ob zaposlitvenih pregledih redno dokazovati svojo zdravstveno sposobnost, zakaj bi bili iz tega izvzeti tisti, ki sprejemajo ključne odločitve za celotno državo?
Ideje o testiranju politikov v Evropi sicer niso nove, a so se do zdaj pojavljale predvsem kot del medijskih provokacij ali političnih kampanj.
V Italiji so novinarji satirične oddaje Le Iene leta 2006 s skritimi tamponi za znoj testirali 50 poslancev in ugotovili, da je bil vsak tretji pozitiven na kokain ali THC. Zaradi kršitve zasebnosti in zbiranja podatkov brez privolitve je varuh zasebnosti prepovedal predvajanje posnetkov, vrhovno sodišče pa je novinarje obsodilo.
V Veliki Britaniji je bila pobuda za obvezno testiranje poslancev parlamentu predložena večkrat, zlasti potem, ko so leta 2019 številni konservativni kandidati za strankarskega vodjo javno priznali preteklo uživanje drog. Kljub peticijam z več deset tisoč podpisi in interesu posameznih poslancev nobena od pobud ni prerasla v zakon.
Na Madžarskem so v preteklosti posamezni lokalni politiki ali opozicijski voditelji predlagali testiranje, vendar zavezujoč zakon na državni ravni nikoli ni bil sprejet. Nedavno (spomladi 2026) je Péter Magyar samoiniciativno opravil test las na Dunaju, da bi ovrgel politična podtikanja o uživanju drog.
Evropske države se tovrstnim ukrepom izogibajo predvsem zaradi dveh razlogov:
- Varovanje zasebnosti: Strogi ustavnopravni okvirji in evropska zakonodaja o varstvu podatkov (GDPR) medicinsko testiranje brez utemeljenega suma razumejo kot prevelik poseg v zasebnost in telesno integriteto.
- Sorazmernost na delovnem mestu: Evropska praksa dopušča obvezno testiranje na droge le v poklicih, kjer je neposredno ogroženo človeško življenje (npr. piloti, kirurgi, strojevodje). Politiki, kljub visoki odgovornosti, pravno ne padejo v to kategorijo.
Edini bližnji primer strožje državne prakse zunaj evropskega pravnega reda je Gruzija, kjer morajo kandidati za javne funkcije pred izvolitvijo predložiti potrdilo o nekaznovanosti in opravljenem testu na droge.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki