Začeli smo z interventnim zakonom tretjega bloka, nadaljevali bomo z našim predlogom o odpravi obveznega RTV prispevka, je nedavno napovedal novi predsednik državnega zbora, in stranke Resni.ca, Zoran Stevanović.
Namere predsednika najmanjše parlamentarne stranke skrbijo predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je ob včerajšnjem dnevu svobode medijev dejala, da gre za nevarne ideje, ki bi javni medij naredile ranljiv za politične pritiske, za kapitalske interese in za kratkoročne odločitve, ki ne sledijo javnemu interesu.
Prav tako odprava obveznega prispevka nikakor ne pomeni konca financiranja javne radiotelevizije, opozarjajo ustavni pravniki, saj je Ustavno sodišče večkrat poudarilo, da je RTV Slovenija ustavno varovana institucija, ki mora ohranjati neodvisnost od politike in trga in zato stabilno financiranje.
To pa je lahko različno in ukinitev obveznega prispevka predpostavlja prenos stroška na državni proračun, kar pa se nekaterim zdi še slabša rešitev.
Pa vendar: »Če javna služba ni opravljena kakovostno in verodostojno, ob tem pa je tudi zaposlovalni laboratorij, je prisilno financiranje v takšnem obsegu težko opravičljivo,« za Zanima.me pravi dr. Andraž Teršek.
Stranka Resni.ca je jeseni zbrala 20 tisoč podpisov v podporo noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki bi dokončno ukinila obvezni RTV-prispevek. Namesto mesečne položnice, ki jo danes plačuje večina gospodinjstev in pravnih oseb, bi se RTV Slovenija financirala neposredno iz državnega proračuna, podobno kot drugi javni zavodi nacionalnega pomena.
Zakon predvideva tudi racionalizacijo in postopno zmanjšanje števila zaposlenih iz sedanjih 2000+ na 1500.
Predlog nosi podpis predsednika stranke Zorana Stevanovića in ga je, kot so v Resnici večkrat poudarili, podprlo več kot 20 tisoč volivcev z overjenimi podpisi. Z izvolitvijo stranke Resni.ca v parlament in njenega predsednika Stevanovića za predsednika DZ pa stranka Resni.ca ni odstopila od svojih obljub, prej obratno, saj je Stevanović dan po izvolitvi že napovedal vložitev zakona o ukinitvi obveznega RTV prispevka ter še nekatere druge stvari iz programa stranke.
Predlog stranke Resni.ca prinaša eno najobsežnejših sprememb financiranja javne radiotelevizije po letih 2005. Dokument, ki ga je Resni.ca pripravila, je hkrati diagnoza in recept. Sedanji sistem je po njihovem mnenju zastarel, birokratsko obremenjen in nepravičen.
Prispevek, vezan na radijski ali televizijski sprejemnik ter električno omrežje, ne sledi realnosti digitalne dobe, ko se programi gledajo prek spleta in mobilnih naprav. Poleg tega zahteva vzdrževanje obsežnih evidenc osebnih podatkov več sto tisoč ljudi, torej imena, naslove, davčne številke, podatki o plačilih, kar po njihovo pomeni veliko administrativno breme in tveganje za zasebnost.
Problem visoki stroški, neučinkovitost, nepravičnost
Avtorji predloga so tedaj opozarjali na tri ključne probleme. Prvič, finančna podhranjenost RTV kljub visokim stroškom: zavod ima več kot 2000 zaposlenih, a kljub temu beleži primanjkljaje in zamuja investicije. Drugič, neučinkovito pobiranje prispevka, saj zaradi tega obstajajo neplačniki, opomini, izvršbe, celo politični protesti z neplačevanjem. Tretjič pa navajajo nepravičnost, saj je prispevek pavšalen, ne glede na dohodek, medtem ko se vsebine RTV dostopajo tudi prek spleta, kjer jih plačujejo vsi davkoplačevalci posredno.
Rešitev je preprosta na papirju, a ambiciozna in kot kaže tudi pravno tvegana v praksi. Predlog bi črtal vse člene, ki urejajo prispevek (31. do 33., 34. do 40. in prekrškovni 42. ter 43. člen), ter spreminja 30. člen. Hkrati pa od RTV zahteva strog program racionalizacije poslovanja.
Zavod bi moral v šestih mesecih po uveljavitvi pripraviti ukrepe, s katerimi bi v petih letih zmanjšal število zaposlenih na 1500, predvsem z boljšo organizacijo dela in novimi tehnologijami. Končni cilj pa je enaka ali boljša vsebina z manj denarja.
Nevtralno za denarnice, a z jasnimi pogoji
Z vidika državljanov bi bila sprememba nevtralna ali celo pozitivna. Namesto 14,02 evra mesečno na gospodinjstvo bi breme prevzel proračun, kar pomeni približno 100 milijonov evrov letno. To pomeni prerazporeditev, ne novo obremenitev. Socialno šibkejši bi bili razbremenjeni, administracija izterjave pa bi odpadla.
Predlog se sklicuje tudi na evropske primere. Finska, Švedska in Norveška so že pred leti opustile klasično naročnino in prešle na proračunsko ali davčno financiranje. Avstrijsko ustavno sodišče je leta 2022 celo razglasilo njihov stari model (vezan na sprejemnike) za neustaven, ker ni pokrival spletnih uporabnikov.
Resni.ca poudarja, da bi njihova rešitev zagotovila stabilnost in večjo transparentnost, saj bi financiranje vsako leto pregledal Državni zbor.
Dr. Andraž Teršek: zagotovitvi stabilnega financiranja RTV Slovenija se ne bo dalo izogniti
Seveda ni vse črno-belo. Ustavno sodišče Slovenije v odločbah (npr. U-I-40/12 iz 2014 in sorodnih) ni nikoli izrecno reklo, da je prispevek edini možni način financiranja. Je pa jasno postavilo okvir, da je RTV Slovenija ustavno varovana institucija, ki mora ohranjati neodvisnost od politike in trga ter stabilno izvajati javno službo. Če bi proračunsko financiranje pomenilo letno politično barantanje, bi lahko postalo sporno. Predlog zato poudarja zakonsko obveznost države (2. člen ZRTVS-1) in indeksacijo sredstev.
Predlog je tudi zato sprožil strokovno razpravo o ustavnih mejah. Dr. Andraž Teršek, direktor Pravnega inštituta Ustavnik in eden vidnejših slovenskih teoretikov ustavnega prava, predlog ocenjuje kot konceptualno zanimiv, a opozarja na ključne pogoje.
»Ustavno sodišče je v preteklosti že zavzelo stališče, da je obstoj RTV SLO kot javnega servisa bistven za zagotavljanje pravice javnosti do obveščenosti (39. člen Ustave), kar zahteva stabilno in od politike neodvisno financiranje,« pojasnjuje Teršek. »Vendar Ustava ne predpisuje fiksnega modela. Prehod na prostovoljni prispevek je ustavnopravno možen, ampak le, če država hkrati zagotovi drug ustavno skladen način za nemoteno izvajanje javne službe.«
Po njegovem mnenju je trenutni »avtomatizem« obveznosti plačila (že zgolj na podlagi lastništva avtoradia) problematičen. Deluje kot prisilna dajatev za storitev, ki je posameznik morda sploh ne želi ali je v vsebinskem smislu ne ocenjuje kot verodostojno. »Z vidika svobode izražanja, ki vključuje tudi negativni vidik, pravico do molka oziroma pravico, da nismo prisiljeni financirati določenih sporočil, je legitimnost takšne prisile povsem na mestu. Še posebej, če javni zavod ne izpolnjuje svoje zakonske obveze po objektivnem in verodostojnem obveščanju,« dodaja.
Teršek poudarja tudi vsebinsko plat. Javna RTV v sodobnem informacijskem okolju izgublja monopol, ne pa nujno ustavne funkcije. A ta funkcija ni sama sebi namen. »Če se javni zavod spremeni v aparat za birokratsko vzdrževanje velikega števila zaposlenih in če program ne odraža dejanske resničnosti oziroma ne zagotavlja pluralnosti, se ustavna utemeljitev za njegovo financiranje s strani državljanov močno zamaje,« opozarja. Racionalizacija po njegovem ni le vprašanje denarja, temveč ustavne sorazmernosti: »Če javna služba ni opravljena kakovostno in verodostojno, ob tem pa je tudi zaposlovalni laboratorij, je prisilno financiranje v takšnem obsegu težko opravičljivo.«
Največji senca pa po Teršku ni niti prispevek sam, temveč sestava organov RTV. »Temeljni problem, ki ostaja v senci razprav o prispevku, je ustavna spornost sestave Sveta RTV SLO,« pravi in dodaja, da trenutna ureditev po njegovi oceni povsem izključuje »splošno javnost«, gledalca in uporabnika, iz upravljanja zavoda. »Prepričan sem, da brez rešitve vprašanja legitimnega upravljanja in nadzora nobena oblika financiranja ne bo mogla biti dolgoročno ustavno vzdržna.«
V Resni.ca vztrajajo, da gre za vrnitev moči državljanom: »RTV naj bo izbira, ne prisila.« Stevanović je v prejšnjih javnih nastopih na to temo napovedal, da bodo pri predlogu »absolutno vztrajali« in da bo to eden prvih dokumentov, ki čaka novo sestavo parlamenta. Ali bo predlog preživel parlamentarno sito, je odprto vprašanje.
Če bo sprejet, bo to največja sprememba javnega servisa v zadnjih dvajsetih letih. Ali bo dejansko prinesla uravnotežen in bolj efikasen javni servis, pa bo pokazal čas.
Komentirajo lahko naročniki