Evropa se po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 znova sooča z močnim energetskim pretresom, ki ga je sprožila vojna na Bližnjem vzhodu. Po najnovejšem poročilu Svetovne banke Commodity Markets Outlook naj bi se cene energije letos globalno zvišale za približno 24 odstotkov, v Evropi pa naj bi cene zemeljskega plina narasle za okoli 25 odstotkov. Razlog je predvsem zmanjšana dobava utekočinjenega zemeljskega plina in močna konkurenca med državami za omejene količine energentov.
Motnje v oskrbi so posledica napadov na energetsko infrastrukturo in omejenega prometa skozi Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih transportnih poti za nafto in plin. Zaradi tega so cene energentov močno poskočile, kar se že preliva v višje stroške za gospodarstvo in gospodinjstva. Analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih šokov na trgih surovin v zadnjih letih.
Za Evropo to pomeni ponoven pritisk na inflacijo in gospodarsko rast. Dražja energija povečuje stroške proizvodnje, kar najbolj prizadene energetsko intenzivne panoge, kot so kemijska, kovinska in predelovalna industrija. Hkrati se zaradi dražjih gnojil – ta naj bi se letos podražila za več kot 30 odstotkov – povečujejo tudi stroški v kmetijstvu, kar lahko vpliva na cene hrane.
Čeprav poročilo Slovenije posebej ne izpostavlja, so posledice za domače okolje jasne. Višje cene goriv, elektrike in ogrevanja bodo obremenile gospodinjstva, podjetja pa se bodo soočala z višjimi vhodnimi stroški in morebitnim padcem konkurenčnosti.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi se razmere lahko še zaostrile, če se bo konflikt vlekel ali ponovno razplamtel. V tem primeru bi lahko Evropa ponovno zdrsnila v obdobje izrazite energetske negotovosti, z dolgoročnimi posledicami za gospodarstvo in življenjski standard.
Komentirajo lahko naročniki