Arhitektka in kolumnistka Nina Granda v svoji kolumni Tiha drama ostro kritizira zastoj prenove SNG Drama Ljubljana ter ob tem odpira širša vprašanja odgovornosti, medijskega molka in vpliva politike na kulturni prostor.
Po njenem mnenju primer Drame ni več zgolj infrastrukturni projekt, ampak simbol načina delovanja slovenske družbe, kjer se odgovornost pogosto izgubi med institucijami, političnimi interesi in medijsko selektivnostjo.
Granda opozarja, da je bila prenova pred dvema letoma predstavljena kot pomemben kulturni projekt aktualne oblasti, danes pa se projekt še vedno ni začel. Gradbeno dovoljenje ni pridobljeno, postopki stojijo, osrednja gledališka institucija pa že tretjo sezono deluje v začasnih prostorih.
Posebej izpostavlja odnos države do zasebnega investitorja, ki je nadomestne prostore uredil v nekaj mesecih, medtem ko se državna investicija sooča z dolgotrajnimi zapleti in vse višjimi stroški. Po njenem je ključna razlika predvsem v vprašanju odgovornosti.
V kolumni se dotakne tudi spora s sosedi okoli prenove. Po njenem ti prenovi ne nasprotujejo, ampak zahtevajo zagotovila glede morebitne škode na svojih objektih. Kritična je do ravnanja države, ki naj bi namesto dialoga posegla po pravnih pritiskih.
Osrednji del zapisa predstavlja vprašanje, zakaj so kulturniki, mediji in strokovna javnost ob projektu tako dolgo molčali. Granda meni, da v slovenskem kulturnem prostoru obstajajo dvojna merila, kjer je kritika nekaterih političnih opcij sprejeta kot pogum, kritika drugih pa lahko pomeni tveganje za projekte, subvencije ali javno podporo.
Po njenem so kultura, mediji, stroka in politika v Sloveniji pogosto preveč prepleteni, zaradi česar se ustvarja sistem lojalnosti in interesnih povezav. Prav zato naj bi primer Drame razkrival globlji problem družbe, ki po njenem ne nagrajuje nujno kakovosti, temveč predvsem prilagajanje prevladujočim razmerjem moči.
Komentirajo lahko naročniki