Veliki paradoks: Zakaj Slovenci vsako leto plačamo milijone za sistem, ki mu sploh ne zaupamo?

Javno mnenje v Sloveniji glede domačih medijev je pogosto neizprosno: očitki o politični pristranskosti, senzacionalizmu in padcu kakovosti so postali del vsakdana. A kljub vsesplošnemu nezaupanju se v slovenski medijski prostor vsako leto stečejo astronomski zneski.

Podjetnik Matej Rigelnik je v zapisu na omrežju X pod drobnogled vzel matematiko, ki stoji v ozadju našega medijskega prostora. Kot opozarja, ne gre za drobiž – govorimo o več kot 116 milijonih evrov letno, ki jih prek različnih mehanizmov prispevamo davkoplačevalci.

Rigelnik poudarja, da ne gre zgolj za neposredno financiranje javnih medijev, temveč za široko mrežo subvencij, davčnih ugodnosti in posrednega financiranja preko državnega oglaševanja.

Nikogaršnji hlapci

Največji delež predstavlja RTV Slovenija, ki iz obveznega RTV-prispevka letno prejme več kot 100 milijonov evrov. Skupni proračun zavoda sicer presega 150 milijonov evrov, a prav prispevek ostaja ključni vir njegovega delovanja.

Pomemben del javnega financiranja prejema tudi Slovenska tiskovna agencija, ki ji država za izvajanje javne službe namenja skoraj 2,4 milijona evrov letno.

Rigelnik opozarja tudi na manj opazne oblike pomoči medijem. Ena od teh je znižana 5-odstotna stopnja DDV za tiskane medije, ki po ocenah finančnega ministrstva pomeni približno 9,4 milijona evrov letnega izpada proračunskih prihodkov. Po njegovem mnenju gre za pomembno podporo največjim časopisnim hišam, kot so Delo, Dnevnik in Večer.

Dodaten del sredstev mediji prejmejo preko razpisov Ministrstva za kulturo, po novem zakonu ZMed-1 pa država načrtuje še dodatna sredstva za subvencioniranje novinarskih zaposlitev in digitalnih naročnin. Po Rigelnikovih navedbah naj bi država v prihodnje sofinancirala celo do 70 odstotkov cene digitalnih naročnin na novice.

Posebej izpostavlja tudi vlogo državnih in paradržavnih podjetij, kot so Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav in DARS, ki z oglaševalskimi proračuni pomembno vplivajo na preživetje komercialnih medijev.

Ohranjanje iluzije

V jedru Rigelnikovega komentarja je teza, da klasični poslovni model resnega novinarstva v Sloveniji praktično ne deluje več. Velik del oglaševalskega denarja sta po njegovem mnenju prevzela Google in Meta, slovenski trg pa je premajhen, da bi kakovostno preiskovalno novinarstvo preživelo zgolj od naročnin in spletnih klikov.

Po njegovem opozorilu bi nenaden umik državnega denarja lahko povzročil kolaps velikega dela slovenskega medijskega prostora. To bi pomenilo dodatno prekarizacijo novinarjev in večjo ranljivost medijev za politične, poslovne ali tuje vplive.

Rigelnik zato zaključuje, da današnje financiranje medijev ni več nagrada za kakovost ali objektivnost, temveč predvsem “reševalni pas” za ohranjanje iluzije delujočega medijskega trga v slovenskem jeziku.