Novi Zakon o medijih še ni star leto dni, ministrstvo za kulturo pa že predlaga poseg z več ključnimi spremembami. Novela spreminja financiranje medijev, ukinja posebno ureditev vplivnežev, presojo medijskih koncentracij prenaša na AKOS in odpravlja prekrškovno sankcijo za spodbujanje nasilja ali sovraštva. Javna obravnava bo trajala do 9. septembra 2026.
Ministrstvo pravi, da želi ustvariti preglednejši in razvojno naravnan okvir ter denar bolj ciljno usmeriti v kakovostne vsebine. Toda predlog ni samo tehnični popravek. Najpomembnejša sprememba zadeva vprašanje, koliko denarja mora država nameniti medijem in komu ga lahko dodeli.
Kdo bo dobil manj?
Spremembe se v osnovi osredotočajo na zmanjšanje števila subjektov, ki so upravičeni do javnega denarja. Novela tako odpravlja zakonsko določeno obvezno višino sredstev za ustvarjanje programskih vsebin medijev in za delovanje programov s statusom posebnega pomena, kot so na primer lokalni, regionalni ali študentski televizijski in radijski programi. Obseg sredstev bi se po novem določal v vsakokratnem državnem proračunu in zakonu o njegovem izvrševanju.
Sredstev po novem ne bi dobivale nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev ter razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. V to kategorijo spadata na primer Radio Študent in Društvo novinarjev Slovenije.
Posebni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in digitalne medije ostajata, a ne bosta samoumevni, saj se iz obveznosti spreminjata v možnost. O njuni izvedbi in obsegu denarja bi se odločalo pri vsakoletnem proračunskem načrtovanju.
Iz financiranja bi bili izključeni tudi mediji, povezani v programske mreže, kot sta Next Media (Radio Center, Rock radio itd.), ter Infonet Media (Radio 1…). Zanimivo bo videti, kje se bo v novi zakonodaji znašel Odlazkov imperij (Media24). Ta kompleks je namreč prepletena mreža podjetij in lastništev družinskih članov, in je verjetno eden glavnih razlogov za spremembo zakonodaje.
To pomeni, da medij prihodnje leto ne bi mogel računati, da bo razpis nujno izveden. Vlada bi se lahko glede na proračun odločila, da ga izvede z več denarja, z manj denarja ali sploh ne. Novela torej nobenemu konkretnemu mediju neposredno ne odvzame že odobrenega zneska, zmanjšuje pa gotovost, da bo določena vrsta podpore na voljo tudi v prihodnjem letu.
Kaj trdi ministrstvo
Ministrstvo spremembe utemeljuje z učinkovitejšo porabo javnega denarja. Sredstva želi neposredneje vezati na medijsko dejavnost ter ustvarjanje in razširjanje vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških. Po uradni obrazložitvi samo delovanje nevladne organizacije še ne pomeni ustvarjanja medijskih vsebin. Sedanja kategorija podpore novim vsebinam in novinarskim orodjem pa naj bi bila opredeljena preširoko, zato je težko določiti upravičence in meriti rezultate.
Odpravo obvezne višine sredstev ministrstvo pojasnjuje s pravili javnih financ: denar za posamezne politike naj bi se določal v proračunskem postopku glede na razvojne prioritete, fiskalna pravila in finančne zmožnosti države.
Praktična posledica je, da bosta imela vlada in parlament pri sprejemanju proračuna več manevrskega prostora. Osrednje vprašanje novele je zato, ali takšna ureditev prinaša učinkovitejše financiranje ali predvsem manj predvidljivosti za medije.
Manj zagotovil še ne pomeni manj denarja, vplivneži niso povsem umaknjeni iz zakona
Predlog ne določa, da bo država medijem namenila manj denarja. Določa pa, da določena višina ne bo več zagotovljena neposredno v Zakonu o medijih.
Dejanski obseg podpor bo zato bolj odvisen od vsakoletnega proračuna in političnih prioritet vsakokratne oblasti. Sredstva bo mogoče lažje povečati, zmanjšati ali prerazporediti, ne da bi bilo treba znova spreminjati zakon. Ministrstvo tako pridobi več prožnosti. Izdajatelji pa izgubijo del dolgoročne predvidljivosti, predvsem pri projektih, ki zahtevajo zaposlovanje, tehnološke naložbe ali večletno načrtovanje. Ali bo posledica res manj denarja, bo mogoče ugotoviti šele iz prihodnjih proračunov in razpisov.
Novela črta tudi definicijo vplivneža in določbo, ki je posamezne dele zakona razširjala na vplivneže ter druge oblike javnega komuniciranja. Ministrstvo v obrazložitvi priznava, da krog naslovnikov ni bil dovolj jasno določen, čeprav so bile z nekaterimi določbami povezane sankcije. Na tveganje z vidika načela pravne države je že med sprejemanjem zakona opozarjala zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
Vendar vplivneži ne bodo nujno povsem zunaj dosega zakona. Predlog pojasnjuje, da se bo zakon še vedno uporabljal za osebo, ki dejansko opravlja medijsko dejavnost in izpolnjuje zakonske znake medija oziroma izdajatelja. Odločilna ne bo oznaka »vplivnež« ali »podkaster«, temveč narava dejavnosti.
Koncentracije bo presojal AKOS, sankcija za “sovražni govor” se črta, prepoved ostaja
Presojo koncentracij na medijskem trgu bi namesto Agencije za varstvo konkurence izvajala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, slovenski medijski regulator. V predlogu je zapisano, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila, da ureditev, po kateri presojo opravlja AVK brez vsebinskega sodelovanja AKOS, očitno še ni v celoti skladna z Evropskim aktom o svobodi medijev. Ta del novele je zato popravek konkretne pomanjkljivosti zakona iz leta 2025, ki ga je pripravila Golobova vlada. Evropska pravila zahtevajo vključitev regulatorja s posebnim znanjem o medijskem pluralizmu in uredniški neodvisnosti.
Novela odpravlja tudi prekrškovno sankcijo za kršitev prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva v medijih. To ne pomeni, da bodo takšna ravnanja dovoljena. Ministrstvo namreč trdi, da so najtežje oblike javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti že zajete v Kazenskem zakoniku.
Dvojna ureditev naj bi povzročala pravno negotovost, odpirala vprašanje dvojnega kaznovanja in ustvarjala ohlajevalni učinek na svobodo izražanja. Odprto pa ostaja, ali bi zaradi višjega praga kazenske odgovornosti nekatera ravnanja, ki bi jih bilo mogoče obravnavati kot prekršek, v praksi ostala brez sankcije.
Prag za obsodbo po Kazenskem zakoniku je praviloma višji od praga za prekrškovno odgovornost. Novela tako ne ustvarja prostora za sovražni govor, lahko pa pomeni, da bo nekatere mejne primere težje sankcionirati.
Komentirajo lahko naročniki