Vprašanja prikritih množičnih grobišč se odpirajo znova in znova. Korak k rešitvi predstavlja tudi meddržavno sodelovanje: v ponedeljek se je predsednik vlade Janša sestal s podpredsednikom Hrvaškega sabora Ivanom Penavo, poslancem Stipom Mlinarićem in predsednikom slovenske komisije za prikrita grobišča Mitjo Ferencem.
Pogovori so tekli o ekshumaciji in pokopu žrtev, prikritih v množičnih grobiščih, med katerimi so večinoma Hrvati. Jedro predstavlja grobišče Tezenski jarek, gre pa najverjetneje za večletni projekt izkopa, identifikacije in pokopa po vojni pomorjenih.
Ob tem smo priča očitni razliki med Slovenci in Hrvati v odnosu do mrtvih: medtem, ko Hrvati svoje pokopavajo s slovesnostmi, so ostanki slovenskih pokojnikov za nekatere zgolj v vrečkah in zabojih shranjeno sredstvo političnega preigravanja.
Kaj je Tezenski jarek?
Slovenski javnosti je Tezenski jarek malo znan, zato ga na hitro opišimo: ob koncu 2. svetovne vojne je skozi območje Maribora potekal več kilometrov dolg protitankovski jarek, ki so ga maja 1945 jugoslovanske komunistične oblasti oziroma partizanske enote uporabile kot množično grobišče in vanj odmetavale ljudi, ki so bili po zajetju pomorjeni brez sodnega postopka.
Ob izkopavanjih bi tako našli predvsem zajete pripadnike oboroženih sil NDH, tako ustaških kot domobranskih enot, pa tudi druge pripadnike poraženih vojaških formacij. Po dostopnih podatkih pa v grobišču ležijo tudi civilisti. Številni so bili del kolon, ki so se maja 1945 umikale proti Avstriji in se želele predati Britancem, nato pa so bile vrnjene in poslane na tako imenovani križev pot.
Predmeti, vojaške oznake, oblačila in zgodovinska pot kolon kažejo, da so hrvaški vojaki predstavljali veliko večino, vendar so bili med pobitimi po vsej verjetnosti tudi pripadniki drugih narodnosti in formacij.
Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z Mitjo Ferencem, predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, sprejel podpredsednika Hrvaškega sabora Ivana Penavo ter poslanca hrvaškega sabora Stipeta Mlinarića.
Osrednja tema srečanja je bilo raziskovanje množičnega… pic.twitter.com/393qm2BjXd
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 26, 2026
Ocene: žrtev bi lahko bilo do 20.000
Leta 1999 so med gradnjo avtoceste presekali približno 60 do 70 metrov nekdanjega jarka. Na tem kratkem odseku so našli in izkopali ostanke 1.179 ljudi, ki so bili dejansko izkopani in prešteti. Ta številka pomeni skoraj 17 žrtev na vsak meter.
Nadaljnje sondiranje je pokazalo, da je grobišče dolgo vsaj 930 m, kar ob zaznani pogostosti trupel znese nad 15.000 žrtev, ob verjetni predpostavki, da se grobišče nadaljuje izven sedaj izmerjenih okvirjev, pa je možno število žrtev okoli 20.000.
Kot poročajo hrvaški mediji, je Penava izjavil, da bi se izkopavanje pri Teznem morda lahko začelo naslednje leto, gre pa za izjemno zapleten postopek, ki bi lahko trajal nekaj let. Že ta mesec pa naj bi se nadaljevala izkopavanja grobišča Crngrob pri Škofji Loki.
Prasci partizanski JVPM ‼️
– 1999 ob gradnji avtoceste izveden izkop 70 m jarka, izkopali 1.179 trupel
– 2007 odkrito da je protitankovski jarek dolg 940 m
– klali so 1. in 2. bataljon Majeviške brigade ter deli 3. bataljona 6. vzhodnobosanske brigadepic.twitter.com/TVHIz6VqtA— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) August 27, 2026
Poboje so neposredno izvedli pripadniki majeviške in 6. vzhodnobosanske brigade 17. divizije, pod poveljstvom 3. jugoslovanske armade v povezavi z OZNO.
Hrvati pokopavajo slovesno…
Slovenija je maja letos Hrvaški predala posmrtne ostanke 500 žrtev, izkopane na štirih lokacijah: Trebče (10 žrtev), Podstenice oziroma Rugarski klanci (22), Košnica pri Celju (307) in Cerklje ob Krki (161).
Žrtve so bile slovesno pokopane to soboto z mašo in državno slovesnostjo v Donjem Maclju, ob tem pa je minister za vojne veterane in podpredsednik hrvaške vlade povedal: “Danes prekinjamo čakanje, ki je trajalo 81 let. Pravica do groba je človekova pravica, pravica družin in naroda, da vedo, kje počivajo njihovi mrtvi, pa je civilizacijska dolžnost vsake urejene države.”
… Slovenci še vedno v zabojih in vrečkah
Na Hrvaškem se govori o možnem pokopu izkopanih žrtev v spominskem parku s kostnico, medtem ko usoda slovenskih žrtev ostaja nerešena, in še vedno predstavlja predmet političnega spora. Okoli 3.450 žrtev, pomorjenih pod Macesnovo gorico, se sicer nahaja v prostorih škofjeloškega pokopališča Lipica, a datum pokopa še ni znan.
Državni zbor je maja 2026 sicer sprejel novelo zakona, ki določa trajni pokop slovenskih in tujih žrtev vojn ter revolucije na posebnem območju ljubljanskih Žal. Vendar pa mora MORS zadostiti nekaterim pogojem: izbrati natančno območje na pokopališču, odločiti obliko pokopa (skupna grobnica, kostnica…), urediti dokumentacijo in označevanje ostankov, izbrati izvajalca prenosa v končni grob ter določiti protokol pokopa in spominsko obeležje.
To naj bi urejal pravilnik, ki pa je v obravnavi in še ni sprejet.
Poleg tega pokopu na žalah nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, češ, da na Žalah primanjkuje prostora in poudarja da naj se domobranskih žrtev ne bi simbolno enačilo s partizani.
Ob tem opozorimo, da niso vse žrtve pripadniki oboroženih sil, temveč so mnoge ženske, starejši in otroci, ter da so na Žalah ob partizanih pokopani tudi mnogi pripadniki okupatorskih vojsk.
Komentirajo lahko naročniki