Vložen zakon o žrtvah komunizma, ki bo ključni preizkusni kamen desnosredinake koalicije: brez njega je ne bo

Po tem, ko je bil danes s 47 za in 35 proti sprejet interventni zakon, ki nakazuje smer bodoče slovenske vlade, prihaja še en koalicijski preizkus za nastajajočo koalicijo, ki je hkrati tudi osnovna civilizacijska norma – Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

Zakon ponovno prinaša dan spomina na žrtve komunističnega nasilja 17. maja, posmrtne ostanke žrtev z zakonom pokoplje v Ljubljani ter omogoča DNK analizo svojcem, ki bi želeli svoje sorodnike pokopati drugje.

Kot smo že razkrili v sobotni oddaji Safari Special, gre za zakon, s katerim Janez Janša testira trdnost nastajajoče koalicije. Hkrati gre za pietetno dejanje, ki bi ga Slovenija morala narediti že zdavnaj.

Predlagatelji – 43 poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi, med razloge za sprejem zakona zapišejo citat iz evropske resolucije, ki obsoja vse totalitarne režime 20. stoletja, kjer je zapisano, da »je ohranjanje zgodovinskega spomina in resnice edina pot do pomiritve in sprave med narodi.«

V nadaljevanju dodajo, da četudi Slovenci na med in po vojno dogajanje »ne gledamo povsem enako, pa je nadvse pomembno, da smo enotni glede vrednot, ki so skupne in vseobče. Mednje sodijo nedotakljivost človekovega življenja, pravica do groba in pieteten spomin na pokojne.«

Pokopališče Žale določene kot mesto pokopa

Tako svojci žrtev kot komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom Jožeta Dežmana ocenjuje, da je najprimernejši kraj za pokop teh žrtev na osrednjem pokopališču v nacionalni prestolnici, torej na Žalah. »Pokop teh žrtev na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje, ki potrjuje naše zavedanje in spoštovanje do vseh, ki so bili po vojni umorjeni,« zapišejo v obrazložitvi.

Lokacija pokopa v Žalah bo tako določena z zakonom, s čimer bi se zaobšlo nasprotovanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je pokop teh posmrtnih ostankov na Žalah ves čas blokiral.

Zakon spreminja 28. a člen Zakona o vojnih grobiščih, ki je do sedaj kot kraj osrednje kostnice določal spominski park Teharje. Posmrtne ostanke bi po predlogu zakona na Žale prenesli v roku treh mesecev, kar bo še pred lokalnimi volitvami, ki bodo oktobra letos.

Odvzem vzorcev za identifikacijo in izdaja mrliških listov

S posmrtnih ostankov žrtev bodo vzeti vzorci, ki bodo kasneje na željo svojcev lahko uporabljeni za DNK analizo za identifikacijo posmrtnih ostankov, kar bi omogočalo, da se posmrtne ostanke identificiranega posameznika na željo svojcev lahko pokolje tudi drugje.

Vzpostaviti nameravajo tudi mednarodno sodelovanje po zgledu Srebrenice, saj je med žrtvami povojnih pobojev veliko tujcev, predvsem narodov nekdanje Jugoslavije.

Zakon ureja tudi izdajanje mrliških listov in sicer na podlagi seznama žrtev 2. svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. Kot vzrok smrti se večinoma napiše uboj, leto smrti pa 1945, razen, kjer je verodostojno izpričano, da je realnost bila drugačna.

Nacionalni spominski dan

Zakon predvideva tudi razglasitev nacionalnega spominskega dneva žrtev komunističnega nasilja. Kot je sicer že leta 2022, tik pred prenehanjem mandata določila tretja Janševa vlada, kar je leto kasneje Golobova vlada razveljavila.

Datum je izbran kot dan, ko so partizani 17. maja 1942 izvedli prvi množični pomor slovenskih civilistov. Šlo je sicer za romsko družino. Ubitih je bilo 53 oseb, vključno s starejšimi, ženskami in otroki.

Skrajšani postopek

Snovalci zakona so se zgledovali po ureditvi iz Estonije, Italije in Nemčije. Ker gre za manj zahtevne spremembe obstoječih zakonov, predlagatelji predlagajo sprejem po skrajšanem postopku.