Milijon za poslanski glas? V ozadju Golobovega boja za oblast posel desetletja

Zakaj se v političnih in poslovnih krogih te dni govori, da naj bi bil posamezen poslanski glas na tajnem glasovanju o mandatarju vreden do 1,5 milijona evrov?

V uredništvu smo prišli do informacij in dokumentov, ki kažejo, da v ozadju aktualne politične bitke ne poteka zgolj boj za oblast, ampak tudi za nadzor nad prihodnjo usodo elektro trgovca Gen-i.

V ozadju širša konsolidacija slovenske energetike

Po dokumentu, s katerim razpolagamo v uredništvu, naj bi investicijska banka UBS s sedežem v Švici že izvajala skrbni pregled družbe Ngen za potrebe večjega ameriškega investicijskega sklada.

Cilj sklada naj bi bil oblikovanje velike regionalne energetske skupine na območju jugovzhodne Evrope. Posebej zanimiv je del dokumenta, kjer je zapisano, da naj bi “zaradi svoje tehnološke platforme Ngen služil kot osnova za nadaljnje prevzeme”, pri čemer naj bi bil naslednji prevzemni cilj prav Gen-i, ki ga je do novembra 2021 vodil aktualni premier z omejenimi pooblastili Robert Golob.

Po neuradnih informacijah naj bi bila ideja Američanov v enotno regionalno energetsko skupino povezati: proizvodnjo in upravljanje z električno energijo, sistemske storitve in prodajo končnim uporabnikom.

Če bi takšna lastniška konsolidacija uspela, bi nastal eden najmočnejših energetskih igralcev v širši regiji.

Toda takšnega projekta brez političnega vpliva praktično ni mogoče izpeljati. In prav tukaj naj bi se skrival odgovor, zakaj je za Goloba obstanek na oblasti še naprej scenarij A – cilj, ki upravičuje praktično vsa sredstva.

Ključni mehanizem: brez države posla ni mogoče izpeljati

Iz javno dostopne družbene pogodbe krovnega podjetja GEN energija, ki je neposredno in posredno večinska lastnica Gen-i, jasno izhaja, da mora ustanovitelj dati soglasje za praktično vse ključne strateške in lastniške odločitve, povezane z družbami Gen-i in Gen-EL.

To vključuje: pridobivanje in prodajo deležev, spremembe lastniške strukture, ustanavljanje ali ukinjanje odvisnih družb, ter vse pomembnejše kapitalske in strateške posle.

Ustanoviteljske pravice prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) obvladuje država. SDH pa vodi Žiga Debeljak, ki velja za kader aktualne oblasti oziroma t .i. Golobovega kroga.

Če bi Golob ostal na oblasti še en mandat, bi njegova politična struktura še naprej nadzorovala ključne mehanizme odločanja o prihodnosti Gen-i in morebitni lastniški konsolidaciji okoli družbe Ngen.

Prav zato sogovorniki iz političnih in energetskih krogov opozarjajo, da aktualna bitka za oblast ni zgolj vprašanje Golobovega političnega preživetja, temveč tudi vprašanje nadzora nad prihodnjo usodo enega ključnih energetskih sistemov v državi.

Kakšna je cena poslanskega glasu?

V tej luči postanejo govorice o pritiskih na posamezne poslance precej bolj logične.

V zadnjih dneh so se pojavile neuradne informacije o intenzivnem prepričevanju posameznih poslancev Resni.ce in Demokratov Anžeta Logarja, s čimer naj bi na tajnem glasovanju o mandatarju skušali preprečiti oblikovanje nove desnosredinske vlade.

Omenjajo se astronomski zneski za posamezne glasove. Neposrednih dokazov za takšne ponudbe ni, a sogovorniki iz političnih in energetskih krogov opozarjajo, da aktualna bitka presega običajni politični boj.

Poslanski glas ni več samo glas za ali proti mandatarju, pač pa lahko pomeni razliko v nadzoru nad prihodnjimi postopki privatizacije.

Golobov rezervni scenarij

Po informacijah Požareporta naj bi Golobu sicer v prostorih omenjenega podjetja Ngen v Žirovnici celo že opremljali pisarno.

Tja naj bi se preselil po odstopu s poslanske funkcije, vendar ne pred 10. oktobrom letos, ko poteče 6 mesecev od prevzema poslanskega mandata, s čimer bi se v Svobodi izognili nadomestnim volitvam za Golobovo poslansko mesto.

Toda prav informacije o možni konsolidaciji lastništva okoli Ngen in Gen-i v luči oblikovanja 16. slovenske vlade odpirajo še bistveno širša vprašanja.

Odgovor Ngena

Pozno popoldan nam je Mirjam Bernard, direktorica marketinga Ngen, poslala tale odgovor na naše poročanje:

NGEN ni vključen v kakršnekoli načrte prevzemov ali lastniške konsolidacije družbe GEN-I.

NGEN je eno najhitreje rastočih slovenskih energetsko-tehnoloških podjetij in je trenutno v fazi intenzivne mednarodne širitve poslovanja. Podjetje danes deluje v več evropskih državah ter razvija in izvaja projekte na številnih tujih trgih, med drugim na Poljskem, Hrvaškem, v Latviji in drugih trgih regije. 

V okviru ambicioznih razvojnih načrtov družba išče strateškega vlagatelja, ki bi podjetju omogočil dodatno kapitalsko podporo za nadaljnjo mednarodno rast in razvoj naprednih energetskih rešitev. Takšni postopki so za podjetja v tej razvojni fazi običajni. NGEN ni izvajal in ne izvaja nikakršnih aktivnosti ali pogovorov, povezanih s prevzemanjem, lastniškim povezovanjem ali kakršnokoli konsolidacijo družbe GEN-I, niti za to nima nobenih načrtov.

Poslovnih odločitev družbe NGEN ne usmerja ali narekuje politika katerekoli opcije.

NGEN je v lasti treh slovenskih podjetnikov, katerih cilj je razvoj mednarodno uspešnega slovenskega energetskega podjetja z globalnimi ambicijami. Poslovne usmeritve družbe določajo lastniki in vodstvo podjetja izključno na podlagi razvojnih, tehnoloških in poslovnih ciljev. Namigovanja, da naj bi bile poslovne odločitve družbe povezane s političnimi interesi, vplivi ali aktualnimi političnimi procesi, so neresnična.

V družbi NGEN nikoli niso potekali pogovori o zaposlitvi kateregakoli predstavnika aktualne ali preteklih slovenskih vlad.

Navedbe o domnevnem pripravljanju pisarne za predsednika vlade Roberta Goloba v prostorih družbe NGEN ne držijo. Družba z njim ni imela nobenih pogovorov glede morebitnega sodelovanja, zaposlitve ali kakršnekoli prihodnje vloge v podjetju. Takšna namigovanja so povsem neresnična in neupravičeno ustvarjajo vtis politične povezanosti družbe z aktualnimi političnimi procesi.