Macesnova gorica: kraj tišine, ki še vedno kliče po resnici

6. 6. 2026, 16:42

2 minuti branja
Deli

V Kočevskem rogu je pri breznu pod Macesnovo gorico potekala spominska slovesnost z mašo za žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Maševal je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, ki je Macesnovo gorico označil za kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja. Poudaril je, da so bili v kočevskih gozdovih ob koncu druge svetovne vojne številni ljudje usmrčeni brez sodbe, njihovi svojci pa desetletja niso imeli kraja, kjer bi lahko zanje prižgali svečo ali molili.

V pridigi je Saje poudaril, da pravica do groba in dostojnega pokopa ni le versko, temveč temeljno civilizacijsko vprašanje. Pozdravil je sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki odpira pot za pokop pobitih na ljubljanskih Žalah. Kot pravi, narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Sprava, tako Saje, ni samo politični ali zgodovinski projekt, ampak duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in iskanja resnice, pravičnosti, usmiljenja in miru.

Macesnova gorica je v zadnjih letih nadomestila prejšnjo, napačno lokacijo slovesnosti pri breznu pod Krenom. Raziskave so namreč potrdile, da so bili tam junija 1945 pobiti predvsem slovenski fantje in možje.Leta 2022 so raziskovalci iz brezna izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških, večinoma slovenskih domobrancev. Jama je bila po pobojih minirana, ostanki pobitih pa so desetletja ostali brez dostojnega pokopa.

Zbrane je nagovoril tudi nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Povojne poboje je označil za zločin proti človečnosti in poudaril, da so že tedanja pravila mednarodnega prava prepovedovala nasilje nad vojnimi ujetniki, samovoljne usmrtitve in kolektivno krivdo. Kot pravi, bi morala država jasno priznati naravo teh zločinov, dostojno pokopati pobite in zavrniti vse totalitarizme. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, njen podpredsednik Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, Garda Slovenske vojske pa je položila venec v imenu predsednice republike.

Komentirajo lahko naročniki