Pohod za življenje ob slovenskem morju: »Srce bije že 22. dan po spočetju« (FOTO)

Prestolnica Istre je danes otvorila letošnjo sezono Pohodov za življenje. V Kopru so udeleženci Pohoda, ki se je začel v Taverni in nato potekal po promenadi ob morju poudarili pomen varovanja življenja, še posebej v obliki podpore materam, ki se srečajo z nenačrtovano nosečnostjo in tistim, ki se bojijo sprejeti novo življenje.

Da otroku srce bije že 22. dan po spočetju je znanstveno dejstvo, je ob tem poudarila voditeljica Pohoda za življenje v Sloveniji, Urša Cankar Soares.

Več sto udeležencev se je danes malo pred poldnevom zbralo v Kopru na že tretjem Pohodu za življenje. Kot poudarjajo, si želijo Slovenije, ki bi z veseljem sprejela otroke, predvsem pa želijo opogumljati mame in očete, da sprejmejo novo življenje, namesto da se odločijo za postopek splava, ki to življenje uniči, rani pa tudi ljudi, ki so otroku bližnji.

Urša Cankar Soares: Želimo biti glas nerojenih otrok

»Znanstveno dejstvo, da otroku srce bije že 22. dan po spočetju, nas opozarja, da je človek v mamici živ. Želimo si biti njegov glas, njegove roke, noge in sporočiti, da ga pustimo živeti, da mu damo priložnost, da lahko praznuje svoj prvi rojstni dan, da shodi,« Je povedala Urša Cankar Soares, voditeljica Pohoda za življenje, ki je na dogodek prišla skupaj s svojo mesec in pol staro hčerko.

Izrazila je žalost nad izgubo več tisoč otrok, ki jih vsako leto vzame splav in potrebo, da se dialog o tem prinese v javni prostor. Na vprašanje, kako komentira očitke, da v Gazi dnevno umirajo otroci pa je odgovorila, da »je na svetu veliko krivic. Mi se trudimo popraviti eno izmed njih.« Avtorje očitkov vrača žogico, naj povedo, ali je bolje, da se otroka v maternici izstrada, ali raztrga, s čimer opozori na nehumanost samega postopka.

Urška Zaletel: Življenje je največji dar

Zdravnica Urška Zaletel je bila prva pričevalka, tudi sama trenutno noseča. Opozorila je, da je življenje zaščiteno tudi s slovensko ustavo, ki v  17. členu piše, da je življenje nedotakljivo. »Ker je največji dar. Bistvo našega poslanstva je varovati življenje.« Spomnila je na Hipokratovo prisego, ki je izrečejo vsi zdravniki ob koncu študija.

»Jaz mislim, da ženske v stiski ne potrebujejo lažnega sočutja in hitrih rešitev, ampak čas, pogovor, podporo in spremljanje,« je še dodala in opozorila na pogosto še en precej spregledan vidik – trpljenje zaradi neplodnosti.

Boriti bi se morali za varno nosečnost, ne pa varen splav

Edvard Jurjevec je povedal, kako so se doma veselili vsakega izmed petih otrok. Šele ob rojstvu najmlajšega brata, ki se je rodil, ko je imel 15 let, mu je mama povedala, da bi se kaj lahko zgodilo, da se zadnji trije ne bi rodili. Ginekolog je namreč njegovo mamo v tretji nosečnosti napotil na splav, češ, da ima že dva otroka, kar je dovolj.

Njegova mama je napotnico jezno vrnila ginekologu in donosila njegovo sestro, nato pa še sestro in brata. Ti trije, ki po mnenju ginekologa ne bi smeli biti rojeni, imajo danes sami deset otrok, »sami odličnjaki«.

Opozoril je tudi na zavajanje, ko se govori o varnem splavu, in to prav ljudje, ki imajo največji vpliv. »Oni bi se morali boriti za varno nosečnost, varno rojstvo, varno življenje, pa se borijo za varen splav.«

Brat kapucin Jaroslav Knežević se je dotaknil še duhovnega vidika odprtosti za novo življenje, na osnovi pogovorov, ki jih je imel z možmi, ki jih je spremljal, ali v spovednici.

»Za Marijo je bil Jezus nenačrtovan otrok, za Jožefa celo nezaželjen. Edino zaupanje v Boga ju je usposobilo, da sta v težkih situacijah zmogla reči ja.« V podobni situaciji se znajde veliko bodočih staršev, nekatere mamice tudi povsem same.

»Slogan moje telo, moja izbira, je sprevržen v propagandi, hudičeva liturgija,« je opozoril brat Jaroslav na sprevrženo primerjavo z Jezusovim utelešenjem in daritvijo evharistije.

Povedal je tudi, da veliko žensk pride k njemu ranjenih po splavu, z udeleženci pohoda pa delil dve zgodi, ki sta se končali srečno.

Politična podpora in nasprotovanje

Pohoda za življenje se je udeležil tudi evropski poslanec iz vrst SDS Branko Grims ter predsednik podmladka Nove Slovenije David Tomažin, ter vodstvo stranke Straža.

Dogodek pa ni razveselil vseh v Kopru. S podporo lokalne izpostave stranke Levica se je organiziral tudi protishod. Udeleženci slednjega so se zbrali na Titovem trgu in se nato s transparenti in žvižgi iz piščalk odpravili proti Taverni, kamor so prišli malo pred začetkom Pohoda za življenje. Vzklikali so gesla v podporo pravici do izvajanja abortusa in proti patriarhatu, s piščalkami pa so skušali motiti dogajanje v Taverni.

Policija je udeležence obeh dogodkov ločila, udeleženci proti-pohoda pa so se nato kmalu umaknili. Socialistični bralni krožek je pred Pohodom za življenje na koprsko občino naslovil tudi zahtevo, da se Pohod za življenje v Kopru prepove. Prepričani so namreč, da je Pohod za življenje nezakonit, saj da nasprotuje pravici do splava.

V Kopru je bilo tudi odtrganih več plakatov, ki so vabili udeležence na Pohod za življenje.

Sporočilo ponesli ob morje

Po programu v Taverni so se udeleženci Pohoda za življenje sprehodili po promenadi ob morju in nato svoj program zaključili v Taverni.

Pohod za življenje v Kopru je najmlajši od slovenskih pohodov za življenje. Letos je potekal tretjič. Podobna dogodka bosta letos sledila še v Mariboru in v Ljubljani, kjer je tradicija Pohodov za življenje v Sloveniji najdaljša. Prvi shod je v Ljubljani potekal že leta 2014, redno pa potekajo vsako leto od leta 2020.