Predstavljajte si, da se čez noč zbudite v svetu, kjer vaša valuta izgubi 60 % vrednosti, cene osnovnih živil poskočijo za trikrat, država pa vam za več kot 75 dni popolnoma izklopi dostop do svetovnega spleta.
To ni scenarij za distopični film, temveč kruta realnost, s katero se po dobrih dveh mesecih vojne, blokade in cenzure soočajo prebivalci Irana, poroča portal France24.
Gospodarstvo države, ki je že prej šepalo pod težo mednarodnih sankcij in korupcije, je po napadih ZDA in Izraela padlo v prosti pad. Danes milijoni Irancev bijejo bitko za gol obstoj.
Za male podjetnike, ki so svoje poslovanje gradili na družbenih omrežjih, je bil izklop interneta smrtna obsodba. Sarina, lastnica spletne trgovine z umetninami iz Teherana, opisuje stanje:
»Vse je odvisno od interneta, predvsem od Instagrama, ki je bil naša izložba. Zadnje štiri mesece je naš promet enak ničli. Vsi proizvajalci, s katerimi sodelujemo, zapirajo vrata.«
Zlom niso občutili le mali obrtniki, ampak tudi rastoči tehnološki sektor. Saman, direktor manjšega B2B startupa, je moral odpustiti 25 od 28 zaposlenih. Zgodba o tem, kje so končali njegovi nekdanji sodelavci, je pretresljiva:
»Govorim o visoko izobraženih ljudeh, inženirjih in diplomantih. Polovica jih je še vedno brezposelnih, ostali pa opravljajo slabše plačana dela, nato pa popoldne sedijo v avtomobile in delajo kot dostavljavci hrane ali vozniki za Snapp! [iranski Uber], da sploh preživijo.«
Zaradi hiperinflacije je poslovanje postalo čisti hazard. Dobavitelji raje zadržujejo blago, saj se bojijo, da po prodaji z iztrženim denarjem (ki hitro izgublja vrednost) ne bodo mogli kupiti novih zalog. Iranski rial je tako uradno postal najmane vredna valuta na svetu.
Uradni podatki kažejo na katastrofalne podražitve v zadnjih 19 mesecih:
Riž: podražitev za več kot 300 %
Olje: podražitev za več kot 400 %
Meso in perutnina: podražitev med 170 % in 220 %
Upokojenka Rima pojasnjuje, da njena pokojnina znaša 15 milijonov tomanov (približno 71 €), medtem ko košarica osnovnega sadja in zelenjave stane že več kot 2 milijona tomanov. Brez finančne pomoči svojih otrok ne bi preživela.
Podatki humanitarnih organizacij so alarmantni: že pred vojno je več kot 34 milijonov Irancev živilo pod pragom revščine, zdaj pa v revščino drsi celoten srednji razred.
Nekoliko paradoksalno je, da so velika domača tehnološka podjetja (iranske različice Amazona in eBaya) zabeležila skok v številu uporabnikov, saj so se ljudje zaradi blokade tujih omrežij zatekli na domače platforme. Vendar pa dobička ni, saj ljudje nimajo kupne moči.
Da bi preživeli, so tehnološki giganti začeli množično uvajati umetno inteligenco. Podjetje Digikala je tako pred kratkim čez noč odpustilo več kot 2.000 zaposlenih, saj jih je v celoti nadomestila umetna inteligenca. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v prihodnjih tednih izginila vsaj petina vseh delovnih mest v iranskem kibernetskem prostoru.
Med prebivalci vlada strah, da bodo naslednji množični protesti – po tistih krvavih iz januarja 2026 – posledica čiste, vsesplošne lakote.
Komentirajo lahko naročniki