Odločitev Ministrstva za kulturo o letošnjih prejemnikih sredstev na medijskem razpisu je sprožila vprašanja o merilih, prioritetah in razumevanju pojma neodvisnosti v kulturnem prostoru.
Na družbenem omrežju Facebook je arhitektka in publicistka Nina Granda opozorila na primer revije Outsider – revije o prostorski kulturi – ki kljub dolgoletnemu delovanju, prepoznavnosti in mednarodnemu dosegu letos ni prejela podpore ministrstva.
Po njenih besedah gre za medij, ki deluje brez političnih povezav in brez navezav na državna podjetja, njegovo majhno uredništvo pa naj bi vsebine ustvarjalo z visoko stopnjo strokovnosti, poglobljenega raziskovanja ter z rednim spremljanjem arhitekturnih in prostorskih praks v tujini.
Granda ob tem izpostavlja kontrast: medtem ko takšen medij ostaja brez javne podpore, sredstva po njenih navedbah prejemajo drugi tako imenovani »neodvisni mediji«, pri katerih so agende in vsebinske usmeritve tesneje prepletene s kulturno in politično sfero oblasti.
Posebej problematizira dejstvo, da se nekateri mediji, ki prejemajo podporo, vsebinsko umeščajo tudi z jasnimi uvodniki in programskimi poudarki, kar po njenem mnenju odpira vprašanje dejanske neodvisnosti.
Primer odpira širšo razpravo o tem, kako ministrstvo razume javni interes na področju kulture in medijev ter kakšna vloga je v tem okviru namenjena strokovnim, nišnim, a vplivnim publikacijam.
Hkrati se zastavlja vprašanje, ali razpisna merila dovolj upoštevajo dolgoročen učinek medijev na kulturni prostor, njihovo profesionalno raven in mednarodni doseg, ali pa imajo prednost druge vsebinske in ideološke prioritete.
Komentirajo lahko naročniki