Avtor kolumne za Slovenske novice Matej Lahovnik izhaja iz trditve, da je bistvo demokracije mirna zamenjava oblasti. Po njegovem mnenju demokracija ne pomeni trajne pravice ene politične strani do vladanja, temveč možnost, da volivci oblast na volitvah zamenjajo. V tem kontekstu kritizira Roberta Goloba in stranke dosedanje koalicije, ker naj bi poraz sprejele z užaljenostjo in ne z demokratično zrelostjo.
Lahovnik nato našteva razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju izguba oblasti ne bi smela biti presenečenje. Med njimi izpostavlja slabše gospodarske napovedi Evropske komisije, naraščajoč javnofinančni primanjkljaj, visoko tekočo porabo in možnost opozoril ali sankcij iz Bruslja. To povezuje s širšo oceno, da dosežki Golobove vlade niso bili prepričljivi. V nadaljevanju kot ključne težave omenja rekordno javno porabo, visoko obdavčitev dela, dolge čakalne dobe v zdravstvu, prometne zastoje in očitke o korupciji. Posebej izpostavi kadrovanje vladajoče stranke na pomembne položaje ter primer Darsa in Andreja Ribiča, ki ga predstavi kot simbol slabega upravljanja.
Po Lahovnikovem mnenju politiki, ki slabo opravljajo delo, ne bi smeli biti užaljeni, ko izgubijo zaupanje volivcev. Ob tem poudari, da si javnost politike zapomni tudi po tem, kako se vedejo ob zmagi in porazu.
En odgovor na “Politike si zapomnimo po tem, kako se vedejo ob zmagi ali porazu”
UKZ jih je s svojo teatraličnostjo tako zasenčila, da smo spregledali kako revno je vse skupaj (jokcanje in stokcanje in cepetanje).
Komentirajo lahko naročniki