Dediščina zloglasnega poslanca stranke Resni.ca Borisa Mijiča bo v vsakem primeru vroča: ne le morebitno nasledstvo na njegovem poslanskem stolčku, celotna zgodba namreč prinaša dinamiko, polno taktiziranja in negotovosti. Smo lahko priča odvzemu mandata in ponovljenim volitvam? Kdo lahko izgubi in kdo profitira?
Za mnenje smo povprašali tudi pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata.
Zgodba poslanca Mijiča je za navadne državljane gotovo prezapletena, da bi jo v celoti poznali. Od leta 2016 naprej se namreč dogajajo stečaji, blokade računov, dolgovi upnikom, laganje glede izobrazbe in dolgovi do delavcev. Kakorkoli, glede slednjega je predsednik stranke Zoran Stevanović iz lastnih sredstev poplačal dolg, kasneje pa tudi napovedal izključitev Mijiča iz stranke.
Mandat prekineta le odstop in več kot eno leto zapora
Medtem, ko vsi govorijo o nizki politični kulturi in neprimernosti Mijiča za poslanca, pa nekoliko v senci ostaja politični boj. “Gotovo je njegovo ravnanje zavržno,” meni dr. Pirnat, in opozori, da poslanca ne more nihče prisiliti, da odstopi oziroma vrne mandat. Tudi, če ga stranka izključi, bo še vedno lahko opravljal službo kor samostojni poslanec.
Poslancu pa se mandat odvzame, tako Pirnat, če je ta pravnomočno obsojen na eno leto ali več zaporne kazni. Glede na očitana dejanja takšna kazen ni izključena, a kot kaže, ne bo stopila v veljavo pred 10. oktobrom. Ta datum označuje pol leta trajanja mandata; po poteku tega časa mandat “podeduje” naslednje uvrščeni kandidat z iste liste, pred potekom pa bi bile razpisane nove volitve.
Dr. Pirnat pojasnjuje, da je takšen sistem uveden zato, da kandidate prisili k vsaj polletnem opravljanju dolžnosti. Sicer bi stranke za kandidate postavljale znane osebnosti, ki bi nosile glasove, potem pa odstopile, pove. Najbliže temu bi bil primer nekdaj Svobodinega Dejana Zavca, ki ga pred odstopom nismo videvali kot aktivnega politika.
Možni scenariji
Skratka, če Mijič odstopi po 10. oktobru, bi ga predvidoma nasledil Slavko Moharič, kandidat Resni.ce v okraju Ptuj 1. To je scenarij, ki bi si ga najverjetneje želeli Resni.ca in vladna koalicija.
Če pa pod danimi pogoji odide v zapor, ali če odstopi (glede česa je pred mediji sicer večkrat zatrdil nasprotno), pa bi bile razpisane nove volitve. Veljale bi za celo volilno enoto, bile pa bi povsem ločene od prejšnjih, kar pomeni, da bi se lahko prijavile tudi liste, ki na prejšnjih, trenutno veljavnih volitvah niso sodelovale.
Bile bi večinske, dale pa bi le enega poslanca, ki bi nasledil Mijiča. S tem se izkrivlja proporcionalnost sistema, saj se proporcionalni mandat dejansko spremeni v večinskega. Stranka bi lahko denimo z 30 odstotki glasov dobila celoten sedež, čeprav bi 70 odstotkov volilcev glasovalo proti njej. Poleg tega bi volilci ene same volilne enote spreminjali razmerje, ki so ga na rednih volitvah določili rezultati celotne države.
Si Svoboda in SDS upata na volitve?
Kolega Merše je pred dnevi zapisal: “Zakon določa, da se v primeru odstopa poslanca v šestih mesecih po volitvah v njegovi volilni enoti le-te ponovijo (Ptuj). To pa v praksi pomeni boj med Gibanjem Svobodo in SDS-om za poslanski stol Resni.ce. Po pol leta pa poslansko mesto avtomatsko ostane v rokah stranke, ki ga je zaslužila, nanj pa se usede nadomestni poslanec. V VE Ptuj je sicer slavila SDS z 32,7 % pred Svobodo s 27,8 %, a nekaj mesecev kasneje bi se razmerja lahko tudi obrnila.”
Svoboda bi torej, če bi premagala SDS, en poslanski mandat pridobila. V tem primeru bi koalicija z zunajkoalicijsko partnerico Resnico enega izgubila. Koalicija tako sicer ne bi bila eksistencialno ogrožena, vendar bi bila za enega poslanca krajša. Tveganje bi bilo tudi za SDS kot morebitno dobitnico dodatnega sedeža nepotrebno, predvsem pa bi bila zagotovo ob sedež Resni.ca, kateri so nove volitve najmanj v interesu.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki