Slovensko pravosodje in policija beležita opazen porast kazenskih postopkov zoper mladoletnike. Podatki Statističnega urada kažejo, da se je število mladoletnikov pred sodišči lani povečalo za skoraj tretjino – sodišča so obravnavala 703 mladoletne osebe, medtem ko jih je bilo leto prej 533.
Med njimi izstopa predvsem zgodovinski trend med dekleti. Sodišča so vzgojne ukrepe izrekla 46 mladoletnicam, kar pomeni, da so dekleta predstavljala kar 15,2 odstotka vseh kaznovanih mladoletnikov – to je največji delež v zadnjem desetletju.
Podatki razkrivajo tudi specifiko kaznivih dejanj: medtem ko fantje pogosteje zaidejo v različne oblike deliktov, pri dekletih premoženjska kriminaliteta (predvsem tatvine) obsega kar 63 odstotkov vseh njihovih dejanj.
Na eni strani nasilništvo, na drugi stiska in splet
Na zaostrovanje varnostnih razmer med mladimi že dlje časa opozarja tudi policija, ki medvrstniško nasilje in premoženjske delikte izpostavlja kot eno najizrazitejših groženj občutku varnosti. Trendi so skrb vzbujajoči: število primerov nasilništva med mladimi se je od leta 2021 povečalo s 55 na 219, število lahkih telesnih poškodb pa s 50 na 143.
Širši družbeni kontekst teh številk osvetljujejo ugotovitve Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Urad opozarja na pereče stiske mladostnikov – uporaba antidepresivov in anksiolitikov med mladoletniki, zlasti dekleti, ostaja precej nad predkoronsko ravnjo, država pa se še vedno sooča s hudim pomanjkanjem otroških psihiatrov.
K temu prispeva tudi selitev življenja v digitalno okolje; UMAR opozarja na nadpovprečno razširjenost spletnega trpinčenja med slovenskimi mladostniki, kjer se meja med šolo in prostim časom popolnoma briše, konflikti s spleta pa se nato selijo na šolske hodnike.
Vpliv nove zakonodaje in kontrast med policijskimi ter sodnimi podatki
Pomembno ozadje za razumevanje podatkov o premoženjski kriminaliteti med mladoletniki predstavlja Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki je začel veljati 27. novembra 2025. Ta zakon je lažje tatvine in poškodbe tuje stvari prestavil iz kazenskega v prekrškovni režim.
Cilj spremembe je bil racionalizacija kazenskega pregona pri bagatelnih premoženjskih deliktih – hitrejši in enostavnejši postopki, manjša obremenitev sodišč, tožilstev in policije ter večja usmerjenost na resnejše primere.
Po podatkih Letnega poročila policije za leto 2025 je ta sprememba močno vplivala na statistiko premoženjske kriminalitete in zlasti mladoletniške kriminalitete. Samo v obdobju od 27. novembra do konca leta 2025 so policisti obravnavali 1.122 takšnih prekrškov (846 tatvin in 276 poškodb). Hkrati so se števila kazenskih ovadb za te konkretne delikte v primerjavi s prejšnjimi leti opazno zmanjšala.
Kljub tej dekriminalizaciji številnih manjših premoženjskih primerov – kar bi pričakovano zmanjšalo število kazenskih postopkov – se je število mladoletnikov pred sodišči še vedno povečalo za skoraj tretjino. To kaže, da rasti ni mogoče pojasniti zgolj z večjim prijavljanjem lažjih tatvin.
Podobno razliko med policijskimi in sodnimi podatki opažamo tudi pri nasilju. Medtem ko policija v daljšem obdobju beleži upad splošne mladoletniške kriminalitete, sodišča poročajo o rasti števila obravnav.
Del te razlike policija pripisuje večji stopnji prijavljanja in večji občutljivosti okolja (zlasti pri medvrstniškem nasilju), del pa tudi temu, da se v kazenske postopke uvrščajo resnejši ali kompleksnejši primeri.
Kriminolog David Farrington med ključnimi dejavniki tveganja izpostavlja družinsko nestabilnost, pomanjkljiv nadzor odraslih, šolski neuspeh in vpliv problematičnih vrstniških skupin.
Švicarski raziskovalec Manuel Eisner opozarja, da nasilje med mladimi pogosto spremljajo občutki izključenosti, tekmovanje za status in šibkejša povezanost skupnosti, kar zmanjšuje neformalni nadzor okolja.
Socialni psiholog Jonathan Haidt pa v zadnjih letih posebno pozornost namenja vplivu pametnih telefonov in družbenih omrežij. Po njegovem mnenju digitalno okolje krepi medvrstniške pritiske, povečuje izpostavljenost konfliktom ter zabrisuje mejo med spletnim in resničnim življenjem.
Čeprav med raziskovalci ni soglasja o tem, kolikšen delež odgovornosti nosijo posamezni dejavniki, se njihove ugotovitve prekrivajo v eni točki: največje tveganje za nasilno ali prestopniško vedenje nastane tam, kjer se združijo duševne stiske, šibkejša vloga odraslih, negativni vrstniški vplivi in digitalno okolje, ki takšne vzorce vedenja spodbuja ali nagrajuje.
Splošna kriminaliteta in regionalne razlike
V Sloveniji je bilo sicer lani pravnomočno obsojenih 5.417 fizičnih oseb oziroma 2,5 osebe na tisoč prebivalcev. Največ obsojenih na tisoč prebivalcev so zabeležili v občinah Škocjan, Šentjernej in Kočevje.
Na ravni regij izstopa razlika med Gorenjsko, kjer je bilo najmanj obsojenih (1,2 na 1.000 prebivalcev), in Jugovzhodno Slovenijo, kjer je bil delež najvišji (5,0 na 1.000 prebivalcev).
Prav slednja regija se v policijskih analizah večkrat pojavlja tudi v kontekstu zaznanega poslabšanja občutka varnosti.
2 odziva na “Kaj se dogaja s slovensko mladino? Fantje vse bolj nasilni, vse več deklet krade”
Ključno je dodati podatke o deležu tujcev. “Slovenska mladina” je vedno manj slovenska.
Vsi poznamo knjigo in zgodbo – “Ptički brez gnezda”. Tu prikaže, da otroci, tudi če je družina premožna – trpijo za “pomankanje staršev”. Sedaj so vsi starši v službah, otroci pa v vrtcu, podaljšanjem bivanju in v najstniških letih sami doma na spletu. Tako se zgradijo šibke in nerazsodne osebnosti, ki posnemajo nemoralne vzorce vrstnikov.
Mislim pa, da primanjkuje tudi KRŠČANSKE vzgoje, ki so jo včasih dobivali osnovnošolci tudi pri verouku. Nekateri štejejo, da če zapustijo “nazadnjaško krščanstvo”, bodo naprednejši. V bistvu pa nazadujejo v vseh pogledih – predvsem pa v moralnih. Če ni nič greh, potem je dovoljeno vse. In to se sedaj kaže tudi pri mladini.
Evropa je včasih veljala za naj naprednejšo v kulturi in gospodarstvu. Staro ime za Evropo je bilo – “Krščanski svet”. Danes pa ni nič več tako, kot je včasih bilo.
Komentirajo lahko naročniki