Nova znanstvena raziskava postavlja pod vprašaj dolgo prevladujoče prepričanje, da so za dolgo življenje ključni predvsem zdrav življenjski slog, prehrana in telesna dejavnost. Po ugotovitvah raziskovalcev z Univerze v Københavnu ima genetika pri določanju dolžine človeškega življenja bistveno večjo vlogo, kot so menili doslej.
Prejšnje študije so ocenile, da geni pojasnijo le 10 do 30 odstotkov življenjske dobe, preostanek pa naj bi bil posledica bolezni, nesreč in življenjskega sloga, kot so kajenje, prehrana in gibanje. Nova analiza pa kaže, da lahko dedni dejavniki pojasnijo kar okoli 55 odstotkov razlike v dolžini življenja med posamezniki.
Raziskovalna skupina je za razliko od starejših študij, ki so pogosto temeljile na zgodovinskih in manj zanesljivih podatkih, analizirala sodobne študije dvojčkov. Ugotovili so, da v okoljih z manj smrti zaradi zunanjih dejavnikov, kot so nesreče ali nalezljive bolezni, genetski vpliv še bolj pride do izraza.
Avtorji opozarjajo, da imajo ugotovitve pomembne posledice za razumevanje staranja in družbena pričakovanja. Če je hitrost staranja v veliki meri genetsko določena, so možnosti za njen vpliv z življenjskim slogom omejene. Hkrati pa raziskava krepi zanimanje za preučevanje genetskih različic, povezanih z dolgoživostjo, ter bioloških mehanizmov, ki uravnavajo proces staranja.
Komentirajo lahko naročniki