Če bi dejal, da je slovenska politična kultura na psu, bi mi kdo lahko očital, da nisem povedal nič novega. Ob trditvi, da k temu prispevajo tako desni kot levi, pa bi bil hitro obtožen vsegliharstva.
Kar pa ne pomeni, da ne drži eno in drugo.
»Gre za prav očitno, namerno kršitev ustave, ki pomeni hud poseg pravzaprav v samo jedro demokracije. Morate vedeti, da demokracija stoji in pade na pravilih, in če se pravila ne spoštujejo, potem gre za resno ogrožanje demokracije.«
Tako je nepristranska pravna avtoriteta, dr. Rajko Pirnat, ponovno opozoril na »nesprejemljivo zlorabo pravil odločanja«, ki so si jo minuli petek že v drugo privoščili poslanci koalicije (in Resni.ce), ko so z glasovanjem proti dnevnemu redu druge zaporedne seje s to točko ponovno preprečili vzpostavitev dveh opozicijskih parlamentarnih preiskovalnih komisij, z argumentom, ki, po Pirnatu, nikakor ne pije vode.
Seveda, tudi leva opozicija z ustanavljanjem »Black Cube« in »pregon SDS-NSi« komisij nima poštenih namenov – v smislu tega, kaj naj bi parlamentarne komisije bile oz. čemu so namenjene. To se je najbolje videlo v minulem mandatu, ko se je ravno Svobodina Tamara Vonta s svojimi pribočniki šla politično policijo – zlorabljala pooblastila parlamentarne komisije za brskanje po tekočih računih in vohljanje po poslovanju politične konkurence, pri čemer so bili kolateralna škoda tudi povsem navadni državljani, ki so preko s.p.-jev ali drugače poslovali s targetiranima strankama.
In ja, res je standard spoštovanja parlamentarnih in širših demokratičnih pravil na dno spustila prejšnja, Golobova garnitura, ki si je zakone in poslovnike prikrajala izključno po lastnih interesih.
Vsekakor držijo besede poslanke SDS-a Jelke Godec, ko na zgražanje arhaičnega Avrelia Jurija nad »kršitvami poslovnika, zakona in ustave« odgovarja z naštevanjem tovrstnih grehov s strani Goloba in prejšnje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.
A, bejž no.
Kje ste bili v mandatu 2022/26, ko politični izdelek levice #UKZ ni sklicala izredne seje na zahtevo opozicijskih poslancev za ustanovitev preiskovalke #GEN-i in je s tem kršila ustavo, zakon in Poslovnik DZ?
Ali pa, ko je za sprejem sklepa o priznanju Palestine in s… https://t.co/MaR9GOHrz8— Jelka Godec (@jelka_godec) July 11, 2026
Pa vendar, tovrstni pristop bolj kot na parlament zrele države spominja na otroški vrtec, kjer učiteljica okara pobalina, ki krši ustaljeni red, ta pa s prstom pokaže na sošolca in zavpije: »On je plvi zaceu!«.
Oziroma kot je to ubesedil Mirko Mayer v petkovem Safariju: »Kot državljanu mi ni všeč, da v slovenski politiki nihče več ne čisti lastnega praga, vsi samo še pokažejo na drugo stran ceste in rečejo: dajte se raje z njimi ukvarjat, so še večje barabe kot mi.« A k temu je Mayer dodal, da po drugi strani refleks razume, ker bi sicer »proti Robertu Golobu in njegovemu omrežju pokazali večjo šibkost.«
Zakaj že so jih volili?
Četudi, podobno kot spoštovani kolega, njihovi volivci refleks razumejo, pa to še ne pomeni, da bi ga morali kar tako sprejeti, oziroma se z njim sprijazniti. Nenazadnje so mnogi za stranke desne sredine volili ravno zato, ker so od njih pričakovali višje standarde vladanja in odnosa do demokracije, ki naj bi bila, kot se na desni radi pohvalijo – za razliko od onih drugih – njihova intimna opcija.
Desna sredina je na volitvah dobila večino ravno zato, ker so volivci od nje pričakovali več – in to ne samo, ko gre za koncepte, programe in vladno operativnost, temveč tudi, ko gre za odnos do demokracije, njenih postulatov in institucij. Če smo malo pikri – odnos, ki so ga nemudoma ranili z izvolitvijo pocestniškega politika na čelo državnega zbora.
Desna sredina je na volitvah dobila večino ravno zato, ker so volivci od nje pričakovali več – in to ne samo, ko gre za koncepte, programe in vladno operativnost, temveč tudi, ko gre za odnos do demokracije, njenih postulatov in institucij.
Janševa starozavezna logika
A Janez Janša pravi, da tokrat na oblasti ne bodo nastavljali drugega lica, pri čemer je ta Kristusov izrek smatran kot izraz šibkosti in pretirane ponižnosti, uklonljivosti do nasprotnika. Ob opazki, da so Janši na več nivojih očitno bližje judovski koncepti, dodajmo, da nastavljati drugo lice po teoloških razlagah ni odraz šibkosti, temveč odraz notranje moči. Moči, da se ne maščuješ, ne vračaš zla z zlom, temveč nanj odgovoriš na način, ki ohranja dostojanstvo – in tako razorožiš nasprotnika.
Prevedeno v jezik politike – če nasprotnik igra umazano in mimo pravil, se ti ne spuščaš na njegov nivo, temveč ga premagaš z ohranjanjem svojega dostojanstva in moralne integritete.
Seveda pa je slednje težko, mnogo težje kot enostavno udariti nazaj z istim načinom in sredstvi. In, kot kažejo začetki mandata in nenazadnje Janševo negiranje Kristusovih besed z zatekanjem k starozaveznemu »oko za oko«, je izbira lažje poti zavestna odločitev nove desne vlade.
Kratkoročno je to nedvomno bolj učinkovito in predvsem manj naporno. A dolgoročno ne škodi samo mladi in krhki slovenski demokraciji, temveč, sem prepričan, tudi politični opciji, ki se ima za nosilca in dediča slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Zato volivci od nje upravičeno pričakujejo več.
Komentirajo lahko naročniki