Mladi razkrivajo, zakaj zapuščajo levico in se vse bolj obračajo v desno

Kot smo pisali včeraj, levičarske kroge skrbijo volilne preference mladega volilnega telesa, ki se vse bolj nagibajo v desno.  Po prvem valu analiz, razlag in tudi precej pokroviteljskih odzivov na dejstvo, da je velik del mladih na zadnjih volitvah glasoval za stranke desno od sredine, se odpira vprašanje: kaj o tem pravijo mladi sami?

Namesto da jim motive pripisujejo profesorji, komentatorji, uredniki in politični strategi, je smiselno prisluhniti tistim, ki so ta premik dejansko soustvarili. Zato smo o tem, kdo jih prepriča in zakaj, povprašali kar mlade same.

Pogovarjali smo se s tremi mladimi: Jašo Koncem, maturantom srednje strojne šole iz Ljubljane, Pio Strle, študentko grafičnega oblikovanja iz Logatca in Kleo Jeretič, študentko ekonomije iz Kopra.

Iz njihovih odgovorov se izrisuje precej bolj stvarna in manj ideološka slika, kot jo ponujajo medijske interpretacije.

Informiraj me brez filtrov, odločim se lahko sam

Mladi se niso obrnili samo desno, obrnili so se tudi od klasičnih medijev kot glavnega vira informacij. To vlogo so zanje prevzela družbena omrežja. Na njih dobijo informacije bolj neposredno, hitreje, iz več različnih virov in predvsem brez filtra kot prek klasičnih medijev.

Jaša to ocenjuje kot pozitivno in koristno za lažje ter bolj objektivno odločanje: “Za razliko od starejše generacije imamo vpogled v veliko različnih virov. Na Instagramu in drugih omrežjih dobiš politične vsebine iz vseh strank in iz različnih smeri. Tam nima nihče prednosti kot v drugih medijih. Na teh platformah lahko vsak sam presodi, kdo ima vsebino, kdo pa samo nastop. Meni se zdi, da ima desna stran pri tem pogosto bolj trdno podlago. Če pa spremljaš samo televizijo, imaš pogosto občutek, da poslušaš ves čas eno in isto.

Navede tudi konkreten primer: “Danes smo se recimo na avtobusu z vrstniki pogovarjali o prisluhih in me je presenetilo, koliko jih je točno vedelo, za kaj gre, čeprav ne spremljajo redno medijev. Verjetno so do teh informacij prišli prek družbenih omrežij. Če bi isto vprašal starejšo generacijo, po mojem veliko ljudi sploh ne bi vedelo, o čem govorim. Prav zato imam občutek, da so družbena omrežja za demokracijo naredila več kot klasični mediji. Omogočajo bolj neposreden stik z informacijami, manj je filtrov, manj posrednikov in več možnosti, da si človek ustvari lastno mnenje. Pri tradicionalnih medijih pa imaš pogosto občutek, da je vse že vnaprej zapakirano.”

Podobno pravi tudi Pia: “Zdi se mi, da večina mladih informacije dobiva predvsem prek družbenih omrežij, zlasti TikToka in Instagrama. Tam so informacije hitre, kratke, udarne in prilagojene načinu, kako danes mladi spremljamo svet. Klasični mediji, novice in poročila imajo pri tem precej manjšo vlogo, ker se marsikomu zdijo predolgi ali premalo privlačni.”

Tudi Klea, ki je sicer na zadnjih volitvah kandidirala na listi SDS, ocenjuje družbena omrežja kot zelo pomembno sodobno politično orodje: “Eden ključnih dejavnikov za ta zasuk na desno je tudi informacijsko okolje. Mladi ne živimo več v svetu enega samega narativa, kot so morda prejšnje generacije. Do informacij dostopamo drugače, ne zanašamo se več samo na ‘mainstream’ medije, ampak jih aktivno iščemo iz različnih virov. To nam omogoča širšo sliko in bolj kritično razumevanje dogajanja. Ravno zato mladi težje nasedemo enostranskim interpretacijam.”

Mladi se vse bolj zanimajo za politiko

Še nekaj let nazaj je veljalo prepričanje, da mladih politika ne zanima, če pa že, pa so usmerjeni levo. Mladi, s katerimi smo govorili, se s tem ne strinjajo. Pravijo, da jih po eni strani boljša informiranost zaradi družbenih omrežij in po drugi strani konkretne življenjske razmere silijo v to, da postajajo vse bolj politično ozaveščeni in angažirani.

Pia pravi, da mlade zanimajo predvsem odgovori na zelo konkretna življenjska vprašanja: “Stanovanjska stiska, drago življenje, usklajevanje študija, dela, prevoza in osnovnih stroškov so stvari, ki jih vsak dan občutimo v praksi. Zaradi tega je vse manj mladih, ki bi rekli, da jih politika ne zanima, saj vidijo, da politične odločitve zelo konkretno vplivajo na njihovo življenje. Zdi se mi, da je prav to tudi razlog, da danes desne stranke pri mladih prepričajo bolj kot leve. Veliko mladih ima občutek, da je levica v preteklosti veliko obljubljala, a naredila premalo, ponekod pa je šla celo v smer, ki je njihove težave še povečala. Zdaj, ko imamo tudi sami volilno izkušnjo in smo posledice teh odločitev občutili na lastni koži, ni več vseeno, kdo je na oblasti. Mladi zato politiko jemljemo bolj resno kot prej in se bolj zavedamo, da se to, kako glasujemo, neposredno pozna v našem vsakdanjem življenju.”

Tudi Jaša med svojimi vrstniki opaža premik v miselnosti mladih glede politične angažiranosti: “Še vedno je veliko takih, ki jih politika ne zanima ali pa imajo občutek, da so vsi isti. Ta miselnost mlade odvrača od volitev, ker dobijo občutek, da njihov glas ničesar ne spremeni. Po drugi strani pa imam občutek, da se to v zadnjih letih vendarle spreminja. Vsaj v mojem razredu so šli skoraj vsi na volitve. Ko se pogovarjamo o tem, se med mladimi vedno bolj pojavlja mnenje, da je udeležba na volitvah dolžnost. Če želiš kaj spremeniti, moraš narediti vsaj to, da greš volit. Tak odnos je med mladimi vedno bolj prisoten.”

Zakaj desno in ne levo?

Najbolj nas je seveda zanimalo, zakaj je desnica za sodobne mlade bolj privlačna kot levica. Mladi jasno odgovarjajo, da so naveličani lepe levičarske retorike, ki največkrat temelji v strašenju pred desnico, sicer pa ne ponuja prave vsebine.

“To, kar že dolgo prihaja z leve strani, predvsem neka anti-Janša drža brez dodatne vsebine ali resne podlage, je nekaj, kar smo mladi začeli prepoznavati in tudi zavračati. Mene osebno je recimo najbolj prepričala Nova Slovenija. Pri mojih vrstnikih je veliko odvisno tudi od okolja oziroma šole. Sam sem na strojni in pri nas je precej mladih bolj desno usmerjenih. To se mi zdi tudi razumljivo, ker imajo številni sošolci doma starše, ki vodijo podjetja, in to verjetno vpliva tudi na njihov pogled na politiko.” pravi Jaša.

Klea, hči nekdanjega stratega Socialnih demokratov, je prepričana, da si mladi danes predvsem želijo živeti, delati in ustvarjati in da podpirajo politiko, ki jim k temu bolj pomaga: “Mladi si želimo okolje, kjer se delo splača. Kjer imaš občutek, da lahko z lastnim trudom nekaj ustvariš in da sistem to prepozna. To je bistvo meritokracije in to je nekaj, kar mladi zelo jasno zaznamo kot manjkajoče. Druga pomembna stvar je stabilnost. Svet se danes spreminja zelo hitro, tehnološko, družbeno, geopolitično. In v takem okolju mladi iščemo neko sidro. Zato se vse bolj vračajo vrednote, kot so družina, skupnost, tudi tradicija. Ne zato, ker bi bile “nazadnjaške”, ampak ker dajejo občutek orientacije in varnosti. Tretji element pa je podjetnost. Veliko mladih ne vidi več prihodnosti v klasičnih, rigidnih kariernih poteh, ampak želijo ustvarjati svoje projekte. In tukaj je ključno, ali država to spodbuja ali zavira. 

Tudi Pia pravi, da mlade zanima to, “kako bodo prišli do stanovanja, ali bodo s svojo plačo lahko preživeli, kako bodo zmogli vse višje življenjske stroške in ali jim politika na te težave sploh zna odgovoriti. Prav tu se po mojem pokaže težava levice: veliko je bilo obljub, premalo pa občutka, da se stvari res premikajo v pravo smer. Mlade pri desnih bolj kot kaj drugega prepričata občutek stabilnosti in večja neposrednost. Pomembno jim je, da nekdo jasno pove, da razmere niso idealne, da bo težko in da vseh problemov ne bo mogoče rešiti čez noč, namesto da obljublja eno, potem pa iz tega ni nič. Ne gre toliko za neke izrazito ideološke ali celo verske poudarke, ampak bolj za osnovne človeške vrednote, občutek reda, poštenosti in odkritosti.”

Ideološki bumerang se vrača