Dolgo je veljalo splošno prepričanje, da mladih politika ne zanima ali pa da so izrazito liberalno in levo usmerjeni. Nedavne državnozborske volitve pa so pokazale, da je takšna predstava zastarela. Med mladimi volivci se je namreč jasno pokazal premik v desno in s tem tudi večja politična angažiranost.
Državna volilna komisija rezultatov sicer ne objavlja po starostnih skupinah, vendar je iz vzporednih volitev in medijskih analiz Mediane razvidno, da so volivci med 18. in 24. letom na letošnjih volitvah izrazito bolj podprli desnosredinske stranke.
Desna sredina torej med mladimi zmaguje: največ glasov je prejela SDS, visoko podporo pa so dobile tudi NSi, SLS in Fokus ter Resnica, medtem ko je bila podpora levim strankam precej bolj razpršena. Če seštejemo podporo desnosredinskim opcijam, je očitno, da se je med volivci, starimi od 18 do 24 let, pokazal precej izrazit nagib v desno.
Namesto samorefleksije panika na levi in iskanje krivca
Volilni rezultat med mladimi so opazili tudi na levem polu. Posledično smo bili v zadnjih dnevih priča kar nekaj medijskim objavam in analizam, ki naj bi pojasnile, kaj se dogaja in zakaj se to dogaja.
V časopisu Delo tako lahko najdemo niz člankov, ki skušajo desni obrat mladih pojasniti z algoritmi, populističnimi vplivneži, trumpizacijo Zahoda, spretnim političnim marketingom desnice in celo materializmom sodobnih mladih in njihovo zmanjšano razumsko presojo … Docent psihologije na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, dr. Žan Lep je tako za Delo komentiral, da mlade (ki volijo desno) bolj privlačijo materialistične vrednote, kot so uspeh, bogastvo in status, zato jih bolj kot skupno dobro nagovarjajo obljube o višjih plačah, nižjih davkih in osebnem uspehu. Uspeh desnice med mladimi med drugim pripisuje tudi politični strategiji »uporabe lepih mladih žensk, ki poosebljajo idejo mlade Slovenke«.
V časniku Večer (z dne 28.3.2026 v članku z naslovom Če kdo krepi svoje vrste med mladimi, je to SDS) sicer ponudijo več razlag, zakaj so mladi volili bolj desno, vendar je glavni poudarek na treh stvareh: da je desnica sistematično in dolgoročno delala z mladimi, da imajo pri obratu pomembno vlogo družbena omrežja in novi mediji, ter da gre tudi za del širšega zahodnega konservativnega obrata, posebej med mladimi moškimi. Sociolog Miran Lavrič ta obrat problematizira, saj naj bi po njegovem spodjedal demokracijo: “Mislim, da se mladina, ki se iz nekaterih razlogov, ki bi jih lahko tudi razumeli, obrača desno, premalo zaveda tega, da se igra demokracijo. Ta avtoritarni vidik desnega obrata me še najbolj skrbi.”
Predsednica podmladka Gibanja Svoboda Mladi Nika Podakar meni, da pri mladih vidimo globalen premik v desno, pri čemer pomembno vlogo pripisuje družbenim omrežjem in algoritmom. Ob tem sicer priznava, da je liberalna politika predolgo zanemarjala teme, ki neposredno zadevajo kakovost življenja mladih, zlasti dostopnost stanovanj.
Glavne očitke z leve strani mladim, ki volijo desno, pa je v svoji ponedeljkovi oddaji na RTV Slovenija, sicer kot (upamo) provokacijo gostoma zajel kar Marcel Štefančič:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) April 1, 2026
Skupni imenovalec teh razlag je očiten: glavni problem ni v vsebini, ki jo mladim ponuja leva politika, temveč predvsem v svetu, ki naj bi mlade speljal drugam in v mladih, ki se pustijo speljati drugam.
Privlačnost reda, strukture in stabilnosti
Da bi dobili bolj celostno sliko in se izognili površinskim razlagam desnega obrata mladih, smo za mnenje povprašali še specializanta geštalt psihoterapije dr. Uroša Perka, ki pravi, da ga obrat mladih na desno ne preseneča: “Mladi danes odraščajo v svetu, ki je izrazito negotov: negotove so gospodarske razmere, prihodnost, dostop do stanovanj, pogosto pa odpovedujejo tudi odrasli v svoji vlogi avtoritet. Mlad človek pa avtoriteto vendarle potrebuje, če ne drugega zato, da se lahko do nje opredeli, ji nasprotuje ali se ob njej oblikuje. Kadar tega ni, začne iskati jasna pravila, stabilnost in predvidljivost. Prav to pa so vrednote, ki jih praviloma močneje poudarjajo bolj konservativne oziroma desne politične opcije, zato tak obrat niti ni posebno presenečenje.”
»Med letoma 2018 in 2024 se je delež mladih, ki se samoumeščajo desno od politične sredine, povečal z okoli 20 na približno 35 odstotkov,« je v zvezi s tem za Slovenske novice povedal sociolog dr. Miran Lavrič, kar je po njegovo “del širšega procesa težav in napetosti znotraj liberalizma in s tem povezanega kulturnega protiudara oziroma konservativnega zasuka.”
Dodaja, da je, “razumljivo, da se del mladih nagiba v smer, kjer vidi več reda in več opore. To samo po sebi še ni nekaj problematičnega. S psihološkega vidika ni bistveno vprašanje, ali gre za levo ali desno usmeritev, ampak da se vzpostavi neko ravnotežje: da mladi dobijo dovolj strukture, hkrati pa tudi dovolj svobode, prostora za razvoj lastnih idej, tudi za upor in za oblikovanje samostojne identitete. Kadar gre družba izrazito v eno smer, je skoraj logično, da se del mladih začne obračati proti nasprotnemu polu, ker se ravno tam ponuja občutek ravnotežja.”
Pravi tudi, da je precej pavšalno in tudi nekoliko žaljivo, ko se mlade, zlasti mlade moške, prehitro opisuje kot jezne, materialistične ali skoraj avtomatično radikalizirane: “To je preveč poenostavljena razlaga. Tudi če se del mladih nagiba bolj v desno, to še ne pomeni, da so zato avtomatično skrajni, neliberalni ali brez občutka za socialna vprašanja. Pogosto gre prej za odziv na konkretne razmere in občutja negotovosti kot pa za ideološko zaslepljenost.”
En odgovor na “Mladi so volili desno. Kdo je kriv za to “nesrečo”?”
Ta prispevek daje optimizem za pošteno družbo, ker mladi vedo, da je ravnovesje še kako potrebno.
Če pogledamo morje, čoln in na njem ljudi. Pomislimo kaj se zgodi, če bi vsi v čolnu stopili na Levo stran. Čoln bi se zagotovo prevrnil. Tako je tudi z državo, kjer vladajo pretežno Leve vlade. Tedaj ves trud delovnih ljudi “splava po vodi” in država tone. Tako je sedaj v Sloveniji.
Komentirajo lahko naročniki